Jedro

Upravni organ, ki odloča o izdaji gradbenega dovoljenja, na podatke lokacijske informacije, ki jo izda občinski upravni organ, ni vezan.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožnikov za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bil zahtevek tožnikov za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše na zemljiščih s parcelnima številkama 2758 in 2759, obe k.o. ..., zavrnjen. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da želita tožnika pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo na zemljiščih, ki po ugotovitvi upravnega organa predstavljata v naravi kmetijski zemljišči v solasti tožnikov, na katerih se ne nahajajo drugi objekti. V grafičnem delu Odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za območje Goričkega v Občini Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 10/1990; v nadaljevanju: Odlok o PUP) se zemljišči nahajata zunaj ureditvenega območja naselja ..., ki je označeno s črko „C“, ki predstavlja območja, za katero prostorsko izvedbeni načrti niso predvideni. Zemljišči ležita v kompleksu kmetijskih zemljišč in predstavljata po prostorskem aktu kmetijsko območje z oznako II (drugo območje kmetijskih zemljišč). Po 11. členu Odloka o PUP so zemljišča v takih območjih namenjena gradnji posameznih objektov (vseh vrst po namembnosti), vendar le praviloma v sklopu obstoječega naselja, zaselka in posameznega objekta, ali če gre za funkcionalno zaokrožitev obstoječega funkcionalnega zemljišča ali dejavnosti. Po prvem odstavku 1. točke 66. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/2004 s spremembami; v nadaljevanju: ZGO-1) mora upravni organ za gradbene zadeve preden izda gradbeno dovoljenje preveriti tudi, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. V obravnavani zadevi upravni organ ugotavlja, da predloženi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše ni izdelan v skladu z veljavnim prostorskim aktom, saj je objekt lociran na zemljiščih izven meja ureditvenega območja naselja, na drugem območju kmetijskih zemljišč, parceli pa nista v sklopu naselja, zaselka oziroma ne gre za funkcionalno zaokrožitev zemljišča. Ker projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ni v skladu s pogoji prostorskega akta, je upravni organ zahtevo tožnikov za izdajo gradbenega dovoljenja kot neutemeljeno zavrnil. Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, ki pa je bila z odločbo Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije št. 35108-68/2010-4-KB z dne 23. 4. 2010 kot neutemeljena zavrnjena. V obrazložitvi odločbe ministrstvo navaja, da je na območju drugih kmetijskih zemljišč gradnja dovoljena le pod pogoji iz 11. člena Odloka o PUP. Ti pogoji pa v obravnavani zadevi niso izpolnjeni, saj naj bi se predvidena stanovanjska hiša nahajala ob občinski cesti, vendar v oddaljenosti več kot 70 m od najbližjega objekta, kar pomeni, da predvidena stanovanjska hiša ni v sklopu obstoječega naselja, zaselka ali posameznega objekta, prav tako pa tudi ne gre za funkcionalno zaokrožitev obstoječega funkcionalnega zemljišča ali dejavnosti, kar pomeni, da je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja v nasprotju z določili Odloka o PUP. Zato je bila tudi po mnenju ministrstva zahteva tožnikov za izdajo gradbenega dovoljenja utemeljena zavrnjena. Glede navedb tožnikov, da se zemljišči nahajata na območju, ki je predvideno za gradnjo, kot naj bi to izhajalo iz lokacijske informacije, pa upravni organ pojasnjuje, da je preverjanje skladnosti gradnje s prostorskim aktom v pristojnosti upravnega organa, ki vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja in ne v pristojnosti občine, ki izda na zaprosilo investitorja lokacijsko informacijo. Ta informacija je zgolj potrdilo in za upravni organ ni obvezujoča. V obravnavanem primeru pa ta po mnenju tožbenega organa ne potrjuje dejanskega stanja in je napačna, saj se zemljišči s parcelnima številkama 2758 in 2759, obe k.o. ..., nahajata v drugem območju kmetijskih zemljišč in ne v območju stavbnih zemljišč, kot izhaja to nepravilno iz lokacijske informacije Občine Šalovci št. 3501-2/2007/3 z dne 5. 1. 2007. V tožbi tožnika izpodbijani odločbi nasprotujeta ter navajata, da je bilo v postopku dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, saj sta zemljišči, na katerih želita graditi, stavbni zemljišči, na katerih je dovoljena gradnja, kot to izhaja tudi iz lokacijske informacije Občine Šalovci z dne 5. 1. 2007. Zato je nepravilen zaključek prvostopnega in pritožbenega organa, da na zemljiščih ni možna gradnja, ker se nahajata na drugem območju kmetijskih zemljišč. Gradnja pa je po mnenju tožnikov dopustna tudi, če se zemljišči nahajata na območju kmetijskih zemljišč, saj ležita neposredno ob občinski cesti znotraj obstoječega naselja vasi ... Zato ni mogoče trditi, da parceli ne sodita v sklop naselja oziroma zaselka v smislu 11. člena Odloka o PUP. Glede na obrazloženo tožnika sodišču predlagata, da tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi, zahtevata pa tudi povračilo stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo se toženka sklicuje na razloge za odločitev, navedene v izpodbijani odločbi ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše na zemljiščih s parc. št. 2758 in 2759, k.o. ..., ni v skladu s pogoji veljavnega prostorskega akta, kar je po 1. točki prvega odstavka 66. člena ZGO-1 pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

Po vpogledu v grafični del Odloka o PUP sodišče ugotavlja, da se obravnavani zemljišči, na katerih želita tožnika graditi, ne nahajata na območju stavbnih zemljišč, kot trdita to tožnika, pač pa se nahajata na območju kmetijskih zemljišč, ki so označena s številko 2, kar pomeni, da je gradnja na teh zemljiščih dovoljena le pod pogoji iz 11. člena Odloka o PUP. Gradnja stanovanjskega objekta bi bila zato na zemljiščih dopustna le, če bi bilo v postopku ugotovljeno, da se nameravani objekt načrtuje v sklopu obstoječega naselja, zaselka in posameznega objekta, ali da gre za funkcionalno zaokrožitev obstoječega funkcionalnega zemljišča ali dejavnosti (1. alineja 11. člena Odloka o PUP).

Tožnika zatrjujeta, da se nameravana gradnja nahaja v sklopu obstoječega naselja oz. zaselka, to je vasi ..., kar naj bi potrjevala bližina občinske ceste, ki vodi mimo zemljišč. Sodišče je pri odločanju vpogledalo v javno objavljene podatke Geodetske uprave Republike Slovenije, to je v grafični prikaz (orto foto posnetke) obeh zemljišč, ki prikazujejo njuno umestitev v prostoru ter ugotovilo, da se zemljišči, ki sta po vrsti rabe opredeljeni kot njivi, že na prvi pogled nahajata v precejšnji oddaljenosti od drugih objektov v okolici. Nepremičnine v njuni bližini predstavljajo zemljišča, katerih dejanska raba je kmetijska (njive in travniki), zaradi česar je po presoji sodišča pravilen zaključek upravnih organov, da se nepremičnini ne nahajata v sklopu obstoječega naselja oz. zaselka. Glede na ugotovljeno tudi dejstvo, da nepremičnini ležita ob občinski cesti, na odločitev ne more imeti odločilnega pomena.

Namen lokacijske informacije z dne 5. 1. 2007, na katero se v tožbi sklicujeta tožnika in iz katere izhaja, da sta zemljišči po osnovni namenski rabi opredeljeni kot stavbni zemljišči, pa je zgolj v tem, da se investitor pred posegi na zemljišču seznani s pogoji in merili, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju nameravane gradnje ter da se seznani s podatki o morebitnih prepovedih in omejitvah, ki jih določajo državni in občinski predpisi (80. člen Zakona o urejanju prostora, Ur. l. RS, št. 110/2002 s spremembami). Upravni organ, ki odloča o izdaji gradbenega dovoljenja, na podatke lokacijske informacije, ki jo izda občinski upravni organ, ni vezan. Zaradi nepravilnosti lokacijske informacije pa lahko tožnika, kolikor sta se zanesla na njeno pravilnost, pod pogojem, da sta zato utrpela škodo, po pravilih o odškodninski odgovornosti pred sodiščem splošne pristojnosti zahtevata povračilo nastale škode.

Upoštevaje obrazloženo je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/2006, 62/2010; v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa je po presoji sodišča tudi pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki 2 izreka: Zahtevek tožnikov za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.