Jedro

Ker ob prvi vročitvi dne 16. 3. 2026 pritožnik ni bil ustrezno pravno poučen o pravici do prevzema kazenskega pregona po 60. členu ZKP, je 30-dnevni rok začel teči 28. 3. 2026. Pritožbeno sodišče pripominja, da v takšnih okoliščinah ne gre za podaljšanje že začetega zakonskega roka, temveč za nov začetek teka zakonskega roka. V posledici pojasnjenega je zato zaključiti, da je treba obtožni predlog, vložen 22. 4. 2026, šteti za pravočasen.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega v zvezi s prvim odstavkom 60. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 87. člena ZKP kot prepozen zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca (v nadaljevanju pritožnik).

2.Zoper sklep sodišča prve stopnje oškodovanec kot tožilec po pooblaščencu uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je obtožni predlog zavrglo kot prepozen, ker je štelo, da je 30-dnevni rok iz drugega odstavka 60. člena ZKP začel teči 17. 3. 2026, ko je bil pritožniku vročen sklep državnega tožilstva o zavrženju kazenske ovadbe, in se iztekel 15. 4. 2026. Takšno stališče je napačno. Po prvem odstavku 60. člena ZKP mora biti oškodovanec obveščen o odločitvi državnega tožilca, da ne bo začel kazenskega pregona, po petem odstavku istega člena pa hkrati poučen o pravici, da začne oziroma nadaljuje kazenski pregon, ter o tem, kaj mora za uresničitev te pravice storiti. Šele z vročitvijo pravilnega pravnega pouka začne teči 30-dnevni rok iz drugega odstavka 60. člena ZKP.

5.Pregled zadeve pokaže, da je bil pritožniku sklep državnega tožilstva vročen 16. 3. 2026, vendar je vseboval napačen pravni pouk. Ta se je nanašal na posledice umika predloga za pregon po tretjem odstavku 57. člena ZKP, ne pa na pravico do prevzema kazenskega pregona po 60. členu ZKP. Prve vročitve pritožniku dne 16. 3. 2026 zato ne gre šteti za seznanitev s pravnim poukom iz prvega odstavka 60. člena ZKP, ki bi povzročila začetek teka roka iz drugega odstavka istega člena. Navedeno potrjuje tudi ravnanje državnega tožilstva, ki je po opozorilu pritožnika z dne 20. 3. 2026 ugotovljeno neskladje pri pravnem pouku odpravilo ter mu poslalo popravljen sklep z ustreznim pravnim poukom in izrecnim pojasnilom, da začne pritožbeno problematizirani rok teči z njegovo vročitvijo. Drugi sklep je bil pritožniku vročen 27. 3. 2026.

6.Ker torej ob prvi vročitvi dne 16. 3. 2026 pritožnik ni bil ustrezno pravno poučen o pravici do prevzema kazenskega pregona po 60. členu ZKP, je 30-dnevni rok začel teči 28. 3. 2026. Pritožbeno sodišče pripominja, da v takšnih okoliščinah ne gre za podaljšanje že začetega zakonskega roka, temveč za nov začetek teka zakonskega roka. V posledici pojasnjenega je zato zaključiti, da je treba obtožni predlog, vložen 22. 4. 2026, šteti za pravočasen.

7.Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovljenemu datumu prve vročitve sklepa državnega tožilstva o zavrženju kazenske ovadbe zoper obdolženo B. B. z dne 16. 3. 2026 pripisalo napačen pravni učinek in posledično zmotno presodilo pravočasnost obtožnega predloga. Ker za njegovo zavrženje ni bilo podlage, je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (tretji odstavek 402. člena ZKP). Zadeve pa ni bilo treba vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje, kar sicer predlaga pritožnik, saj je z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa odpadla procesna ovira za nadaljevanje kazenskega postopka zoper obdolženo. Sodišče prve stopnje bo zato nadaljevalo kazenski postopek in opravilo preizkus obtožnega predloga v skladu z določbami ZKP.