Jedro

Osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka), torej stroškov, ki ne vplivajo neposredno na izvedbo postopka, ZUP med stroške postopka ne uvršča.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 27.3.2002. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika proti sklepu Območne geodetske uprave C., Izpostave C. z dne 4.2.2002, s katerim je ta organ zavrnil zahtevo tožnika za povrnitev stroškov udeležbe na mejni obravnavi.

2. Sodišče prve stopnje pritrjuje stališču upravnih organov, da se stroški prihoda na obravnavo za ureditev meje ne štejejo za stroške upravnega postopka ureditve meje in da teh stroškov zato tožnik v upravnem postopku ne more uveljavljati. Upravni postopek ureditve meje se po določbah 19. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE, Uradni list RS, št. 52/00) začne, ko je že izdelan elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje, ki opravi tudi mejno obravnavo. Enako usodo stroškov postopka je treba upoštevati tudi v obnovljenem postopku izdelave elaborata, kot je bilo to v obravnavanem primeru. Ne glede na to, da se je tožena stranka nepravilno opirala na 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00), je bila odločitev tožene stranke po presoji sodišča prve stopnje vseeno pravilna.

3. Tožnik v pritožbi, sedaj reviziji, navaja, da postopka ureditve meje ni začel on sam, da se postopek ni začel po njegovi krivdi ali njegovi napaki. On je le ugotovil, da je v postopku ureditve meje, ki so ga naročili sosedje, prišlo do napak v njegovo škodo in prav zaradi tega je prišlo do obnove tega postopka. V obnovljenem postopku je imel stroške s prihodom v Slovenijo, saj živi v S. v Nemčiji. Zato vztraja pri povrnitvi neupravičeno povzročenih mu stroškov postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo uvedel revizijo. Določba prvega odstavka 107. člena določa, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje, vloženih do 1.1.2007, uporabljajo določbe ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1.1.2007 vložene pritožbe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po ZUS-1, štejejo za pravočasne in dovoljene revizije. Zato je v obravnavani zadevi vrhovno sodišče pritožbo tožnika obravnavalo kot revizijo po določbah ZUS-1, izpodbijana sodba pa je postala pravnomočna s 1.1.2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. Člen ZUS-1). V tem okviru je bil izveden revizijski preizkus tudi v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi so sporni osebni stroški tožnika zaradi prihoda na mejno obravnavo, ki jo je opravilo geodetsko podjetje v obnovljenem postopku ureditve meje za izdajo elaborata, na podlagi katerega upravni organ uredi sporno mejo. Ta elaborat je treba po določbi prvega odstavka 19. člena ZENDMPE, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa organa prve stopnje, priložiti k zahtevi za uvedbo oziroma za začetek postopka ureditve meje. Z vložitvijo navedene zahteve se po ZENDMPE začne upravni postopek in v tem upravnem postopku nato pristojna geodetska uprava z upravno odločbo določi na novo urejeno mejo. Postopek izdelave elaborata, ki ga vodi geodetsko podjetje, je tehnični postopek, ki je predhodni postopku geodetske uprave.

9. Zahtevek za povrnitev stroškov celotnega postopka ureditve meje je akcesorni zahtevek in to v tem smislu, da se lahko zahteva do izdaje odločbe le v tistem postopku, v katerem so nastali (116. člen ZUP). Stroškov geodetskega podjetja za izdelavo elaborata in drugih stroškov postopka strank ter stroškov prihoda stranke na mejno obravnavo, izguba dohodka in drugih osebnih stroškov stranke, ZENDMPE ne ureja. Zato se glede slednjega vprašanja uporabljajo določbe 113. in naslednjih členov ZUP, ki vsebujejo določbe o stroških postopka. Odločitev o stroških postopka pa ni v nobeni povezavi z morebitno uporabo matične (specialne) zakonodaje, ki se za rešitev posamezne vrste upravne zadeve uporablja, v obravnavanem primeru ZENDMPE. Stroški postopka se morajo tudi v obravnavani zadevi urediti samo po določbah ZUP. Pri odločanju o stroških postopka se uporabljajo določbe ZUP kot materialni predpis.

10. Pred izdajo sklepa, s katerim se odloči o stvari sami in tudi o stroških postopka, predhodno trpi vsaka stranka svoje stroške, ki ji nastanejo zaradi postopka (prvi odstavek 115. člena ZUP). Vprašanja, kdo mora na koncu postopka nositi stroške postopka, ZUP ureja v 113. in 114. členu, pač glede na to, ali se je postopek začel po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke, kot tudi glede na udeležbo ene ali več strank v postopku ter kako ugodno se je za stranko končal, seveda ob temeljnem načelu, da gredo v breme tistega, na zahtevo katerega se je postopek začel. Pri tem moramo ločiti stroške postopka in osebne stroške stranke. Kateri stroški so stroški postopka, ki nastanejo organu ali stranki, primeroma določa prvi odstavek 113. člena ZUP (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu, itd). To so stroški, ki so nastali organu ali stranki med postopkom zaradi rešitve zadeve. Osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka), torej stroškov, ki ne vplivajo neposredno na izvedbo postopka, pa ZUP med stroške postopka ne uvršča. Da osebni stroški stranke niso hkrati tudi stroški postopka, je možno razbrati tudi iz določbe drugega stavka drugega odstavka 113. člena ZUP, po kateri se v primeru, če se je postopek začel po uradni dolžnosti in končal za stranko ugodno, gredo stroški postopka v breme organa, razen osebnih stroškov stranke.

11. V obravnavanem primeru se je obnovitveni postopek določitve meje začel na zahtevo tožnika, sedaj revidenta. Čeprav se je obnovljeni postopek končal ugodno za revidenta, mu organ prve stopnje po presoji Vrhovnega sodišča ni bil dolžan povrniti njegovih osebnih stroškov. To sta pravilno odločila oba upravna organa in sodišče prve stopnje, čeprav ne zaradi razlogov, ki so jih navedli, pač pa zaradi razlogov, navedenih v tej sodbi, kar pa ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.

12. Vrhovno sodišče je neutemeljeno revizijo zavrnilo na podlagi 93. člena ZUS-1.