Pridobitev zapisov o psihološkem testiranju

Datum

02.10.2024

Številka

07121-1/2024/1165

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 26. 9. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je posameznik upravičen do pridobitve zapisov psihologa pri psihološkem testiranju, ki se ga izvaja ustno na podlagi predloženih slikovnih predlog.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Po mnenju IP je v primeru psihološkega testiranja, ki se izvaja na podlagi predloženega slikovnega gradiva in ne zahteva pacientovega zapisovanja odgovorov, pacient načeloma lahko upravičen do zapisov psihologa, če ne gre za njegove osebne zapiske, pač pa za strokovne zapise v psihološko dokumentacijo, ki se jih beleži v skladu s pravili stroke.

IP se lahko dokončno opredeljuje do seznanitve le v nadzornem postopku. V primeru zavrnitve lahko pri IP vložite prijavo v 15 dneh od prejema zavrnilnega odgovora.

Obrazložitev

Ker ste z že izdanimi mnenji IP s tega področja že seznanjeni, vam jih posebej ne navajamo.

Zgornje mnenje pride zlasti v poštev, če je upravljavec dokumentarnega gradiva izvajalec zdravstvene dejavnosti (torej zlasti na področju klinične psihologije in psihiatrije), zaradi česar se uporablja 41. člen Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP). Če neposredni izvajalec testiranja tega ni opravil v okviru izvajanja zdravstvene dejavnosti, pač pa izven (npr. zasebno psihološko testiranje za delodajalce), mnenje tudi načeloma velja, vendar je v tem primeru pravna podlaga 15. člen Splošne uredbe, ki se nekoliko razlikuje od 41. člena ZPacP. Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki se nujno ne pokriva v celoti s pravico do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo.

Način uveljavljanja oziroma realizacija obeh pravic je odvisna od vrste psiholoških testov (psihodiagnostičnih sredstev). Če gre za psihodiagnostično sredstvo, pri katerem pacient ne zapisuje odgovorov (pisanje, risanje, označevanje, obkroževanje ipd.), pač pa določene zapise v testno dokumentacijo ali izven nje vaša le psiholog ali psihiater, je načeloma možno take zapise šteti kot del zdravstvene dokumentacije pacienta ali kot njegove osebne podatke. Konkretni odgovor je odvisen od pravil stroke o tem, kam, kaj in kako je treba beležiti, nadalje od tega, kaj je v stroki običajno, kam konkretno je psiholog zapisoval ugotovitve, kakšna je narava zapisov in njihov namen, zlasti pa od tega, kakšna je bila njihova vsebina. To lahko IP presoja le v pritožbenem ali nadzornem postopku, po tem, ko upravljavec (izvajalec testiranja) obrazloženo zavrne zahtevo, pacient pa v 15 dneh vloži pritožbo (po ZPacP) ali prijavo (po Splošni uredbi oz. ZVOP-2).

Prijazen pozdrav.

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka