Jedro

Tožnica je naklepoma huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, ko si je s poslovanjem pod geslom sodelavke prisvajala denar od prodaje vozovnic. Taka kršitev delovne obveznosti je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker gre na delovnem mestu tožnice za stalno upravljanje z denarjem (oziroma premoženjem delodajalca), tega dela po izgubi zaupanja med strankama delovnega razmerja ni bilo več mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi I/5-3-471-04 z dne 15.3.2004 nezakonita in da se razveljavi in da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in z njo skleniti novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za opravljanje dela referent. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da sodišče ni pravilno uporabilo materialnega prava, ker ji kršitev ni dokazana, saj tožena stranka ni pojasnila, kako je tožnica prišla do šifre. Ker je to odločilna okoliščina, gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V spisu niso predloženi dokazi, da je tožnica predložila izpiske iz post terminalov, napačno je povzet dokaz, da je v spornem obdobju tožnica opravljala prodajo pod tujim geslom. Zmotno je razlagana tudi izjava tožnice v zvezi z obračunom. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v ponovno obravnavo.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Revidentka je uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Take bistvene kršitve revizijsko sodišče ni ugotovilo, saj je mogoče izpodbijano sodbo v celoti preizkusiti, obrazložitev vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki med seboj tudi niso v nasprotju. Vprašanje kako je revidentka prišla do šifre, za odločitev ni bistveno vprašanje, prav tako ne predložitev »slipov«, kar navaja revidentka. V postopku je bilo dokazano, da je revidentkina predhodnica na računalniku kritičnega dne delo opravljala do 12.12 ure in da je na računalniku nato do 12.40 revidentka opravljala prodajo pod geslom predhodnice, kar za odločitev povsem zadošča. Očitana zmotna uporaba materialnega prava pa ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti.

Po določbi 1. alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Uradni list RS, št. 42/2002) je eden od razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delavca, če ta krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Zakon tudi določa v drugem odstavku 110. člena, da je izredno mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, to pa pod pogojem iz prvega odstavka 110. člena ZDR, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (in ob izpolnitvi zahtev drugega odstavka 83. člena ZDR). Pogodbo o zaposlitvi pa je možno izredno odpovedati tudi ves čas, ko je možen kazenski pregon (drugi odstavek 110. člena ZDR).

Iz dokazov izvedenih v postopku izhaja, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi izvedena v skladu z zahtevami zakona. Ugotovljeno je bilo, da je revidentka naklepoma huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, ko si je prisvajala denar od prodaje vozovnic, ko je poslovala pod geslom sodelavke. Taka kršitev delovne obveznosti je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (določbe 111. člena ZDR). Sodišče soglaša tudi z zaključkom, da zaradi narave delovnega mesta, ki ga je revidentka opravljala, tega dela ni mogoče opravljati, če je izgubljeno zaupanje med strankama delovnega razmerja, ker pa gre za stalno upravljanje z denarjem (oziroma premoženjem delodajalca) tega dela po izgubi zaupanja ni bilo več mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka (določbe 110. člena ZDR). Zato glede na to, da je tožena stranka upoštevala tudi ostale zakonske določbe, ki urejajo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, tudi revizijsko sodišče nima pomislekov glede odločitve nižjih sodišč, da se zavrne tožbeni zahtevek, da se kot nezakonita razveljavi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

O revizijskih stroških je revizijsko sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP.