Jedro

Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni zadovoljivo pojasnila razlikovanja zadnjih vpisanih podatkov zemljiškega katastra na podlagi IDPOS 5222, glede na prej vpisane podatke oziroma ni pojasnila, zakaj ne upošteva neujemanja, na katerega je opozorila tožnica. Zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-263/2011-2 odpravi ter zadeva vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo tožnice za uskladitev podatkov zemljiškega katastra za parcelo 639/3 k.o. …. V obrazložitvi je navedel, da je stranka vlogo naslovila „vloga za odpravo neskladja“ ter navajala, da je lastnica parcele, katere del je bil ob različnih izmerah ceste, vpisih sprememb, ipd. prenesen na soseda – lastnika parcele 187/1. Ta del parcele pa pripada njeni parceli od leta 1971, ko so parcelo kupili. Sporni del so vseskozi čistili, posadili in cepili češnjo, sedaj pa ta del pripada sosedu. Kot očitno navaja dejstvo, da so ob izmerah pozabili na „kljukico“, ki pove h kateri parceli zemljišče pripada. V naravi to zemljišče vseskozi stoji, nekoč je bilo pokrito z robidami in skalami, zdaj je poraščeno s skalo in drevesom, ni pa ta del postal cesta. Postavljene so bile domneve, da so se razširili na cesto, vendar so z izmero ugotovili, da gre cesta po njeni zemlji in je bil ta del odkupljen. Vlogo je geodetska uprava obravnavala kot vlogo za uskladitev podatkov zemljiškega katastra po 9. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN). Na podlagi vpogleda v zbirko listin ugotavlja, da je bila v letu 1971 opravljena parcelacija, s katero je nastala parcela 639/3 (IDPOS 1362). V letu 1996 je bil na podlagi takrat veljavnega Zakona o zemljiškem katastru (ZZKat) zaradi izmere dolžinskega objekta izveden mejni ugotovitveni postopek tudi za parcelo 639/3 (IDPOS 5222). Na podlagi navedene geodetske meritve je bila spremenjena meja med parcelo 639/3 in parcelo 2869/1, ki predstavlja cesto. Stanje je razvidno iz skice izmere in kopije katastrskega načrta s spremembami z dne 26. 1. 1999. V zapisniku mejnega ugotovitvenega postopka je s strani lastnice podano soglasje z ugotovljeno mejo dne 26. 8. 1996. Upravni organ s primerjavo zadnjih vpisanih podatkov zemljiškega katastra ter zgoraj navedenega elaborata (IDPOS 5222), na podlagi katerega so bili evidentirani zadnji vpisani podatki, ugotavlja, do se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra za parcelo 639/3 ujemajo s podatki, vpisanimi v zemljiški kataster. Iz navedenega je zahtevo stranke za spremembo vpisa oziroma uskladitev podatkov zavrnil kot neutemeljeno. V nadaljevanju pojasnjuje, kaj je „resnično stanje“ iz 9. čelna ZEN in sicer, da je resnično stanje tisto stanje, ki bi moralo biti na podlagi različnih listin oziroma aktov upravnega organa, vpisano kot zadnji vpisani podatki, pa jih zemljiški kataster v svojem grafičnem oziroma opisnem delu ne izkazuje. Ne gre torej za primerjanje stanja na terenu s stanjem v evidencah zemljiškega katastra, temveč le za primerjanje različnih podatkov evidenc med seboj.

Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil. Tožnica v tožbi navaja, da toži zaradi malomarnega dela in zanemarjanja označb in podatkov v zemljiškem katastru, s čimer je oškodovana za del zemljišča parcele 639/3 k.o. …. Njena parcela leži ob cesti, večji del na eni strani ceste, manjši del pa na drugi strani. Cesto so večkrat merili in rezultate meritev vnašali v zemljiški kataster. Svojega dela niso opravljali natančno in zanemarili so nekatere označbe, tako da v zemljiškem katastru ni več pravilno evidentirana njena lastnina. V naravi je ta manjši del njenega zemljišča na drugi strani ceste vseskozi enak. Ravnanje geodetske uprave je nedopustno. Občanom naj bi bili servis, pomoč pri evidentiranju zemljišč. Naredili so napako, ki jo je potrebno popraviti in to zavračajo, zato se obrača na sodišče. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane prvostopne odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je zahtevo tožnice za odpravo neskladij obravnavala na podlagi 9. člena ZEN, uskladitev podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb.

Kot določa tretji odstavek 9. člen ZEN, geodetska uprava preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra in z dokazili strank, in preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Če ugotovi, da se podatki v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb ne ujemajo s tistimi, ki jih je preizkusila oziroma preverila, jih uskladi in obvesti o tem vlagatelja in lastnika nepremičnine, če ta ni vlagatelj zahtevka. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je zadnji vpisan podatek zemljiškega katastra tožena stranka izvedla na podlagi IDPOS 5222. V letu 1996 je bil na podlagi takrat veljavnega Zakona o zemljiškem katastru izveden mejni ugotovitveni postopek zaradi izmere dolžinskega objekta, tudi za tožničino parcelo 639/3. Stanje, kot navaja tožena stranka, je razvidno iz skice izmere in kopije katastrskega načrta s spremembami z dne 26. 1. 1999. Navedeno stanje je upravni organ primerjal z IDPOS 1362, ko je bila leta 1971 opravljena parcelacija, s katero je nastala parcela 639/3. Sporen za tožnico je del zemljišča na drugi strani poti, glede na lokacijo njene parcele 639/3, ob parceli 187/1. Iz zadeve IDPOS 1362, na katero se upravni organ sklicuje, izhaja, da ta del zemljišča pripada parceli 639/3. Pripadnosti znak pa se je ob izvedbi meritve v letu 1995 (IDPOS 5222) izgubil oziroma iz listin v tej katastrski zadevi izhaja, da sporni del zemljišča pripada parceli 187/1. Ker tožena stranka v izpodbijani odločbi ni zadovoljivo pojasnila razlikovanja zadnjih vpisanih podatkov zemljiškega katastra, na podlagi IDPOS 5222, glede na prej vpisane podatke zemljiškega katastra, IDPOS 1362, oziroma ni pojasnila, zakaj ne upošteva neujemanja, na katerega je opozorila tožnica, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka ponovno preizkusiti, ali se zadnji vpisani podatki v zvezi s spornim delom zemljišča ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra in preveriti možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Namreč ureditev meje po IDPOS 5222, ki jo je tožnica nesporno podpisala, ne more pomeniti spremembe lastninskega stanja (pred tem je sporni del zemljišča pripadal parceli 639/3).

Ker je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno ter je bilo napačno uporabljeno materialno pravo in procesno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.