Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
29.5.2001
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 29. maja 2001
s k l e n i l o :
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 253/2001 z dne 8. 3. 2001 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 158/2001 z dne 5. 2. 2001 se zavrže.
1.Ustavni pritožnik v vlogi z dne 9. 5. 2001 navaja, da je kot odjemalec plina pri Upravnem sodišču vložil tožbo zoper Javno podjetje B., d.o.o., Z. (v nadaljevanju JP B.), ker naj bi bil njegov Cenik za posamezne tarifne skupine plina (Uradni list RS, št. 103/2000 - v nadaljevanju Cenik) nezakonit. Meni, da je JP B. sprejelo Cenik brez soglasja Mestne občine Ljubljana, kar naj bi bilo v nasporotju z drugim odstavkom 96. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 - v nadaljevanju EZ). JP B. naj bi na enak način zvišalo ceno plina še s cenikoma, objavljenima v Uradnem listu RS, št. 1/2001 in 19/2001.
2.Upravno sodišče je s sklepom št. U 158/2001 z dne 5. 2. 2001 tožbo zavrglo in zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe z obrazložitvijo, da je bila tožba vložena prepozno, saj začne teči 30 dnevni rok za vložitev tožbe zoper akte, izdane v obliki predpisa, z objavo akta v uradnem glasilu. Zoper to odločitev se je ustavni pritožnik pritožil na Vrhovno sodišče. To je s sklepom št. I Up 253/2001 z dne 8. 3. 2001 pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep Upravnega sodišča, spremenilo pa je pravno podlago za zavrženje tožbe. Menilo je, da Cenik ni niti upravni akt niti posamični akt iz tretjega odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS) niti ne akt iz četrtega odstavka 1. člena ZUS, temveč akt poslovanja izvajalca dejavnosti distribucije plina, ki ga ni mogoče samostojno izpodbijati.
3.Pritožnik izpodbijanima sodnima odločbama očita, da sta v nasprotju s prvim odstavkom 96. člena EZ, da je vložil tožbo pravočasno ter da Cenik ni akt poslovanja, temveč upravni akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Slednje naj bi potrjevala odločba Ustavnega sodišča št. Up-209/00 z dne 13. 7. 2000 in sklepi, s katerimi sta Upravno ter Vrhovno sodišče v istovrstnih zadevah št. U 1638/2000 in št. U 2158/2000 odločali o izdaji začasne odredbe.
4.Ustavnemu sodišču predlaga, naj odpravi Cenike, objavljene v Uradnem listu RS, št. 103/2000, 1/2001 in 19/2001, naloži JP B., naj mu odpravi škodljive posledice, ter do končne odločitve v zadevi zadrži izvrševanje navedenih cenikov.
5.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja, ali so sodišča pravilno uporabila pravo. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavno sodišče zato ni odločalo o pritožnikovem predlogu, naj začasno zadrži in nato odpravi Cenike, temveč je ugotavljalo, ali so bile pritožniku z izpodbijanima sklepoma kršene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine.
6.Ustavni pritožnik v okviru navedb, da je izpodbijani cenik upravni akt, ki se ga lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu, kar naj bi izhajalo iz odločbe Ustavnega sodišča št. Up-209/00, smiselno uveljavlja kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave). S sklicevanjem na zgoraj navedene sklepe Upravnega in Vrhovnega sodišča, s katerimi naj bi sodišči že odločali o cenikih, pa smiselno uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
7.Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-209/00 ugotovilo, da je Vrhovno sodišče pritožnici nezakonito odreklo sodno varstvo in s tem poseglo v njeno pravico iz 23. člena Ustave. V tej zadevi je namreč Vrhovno sodišče, v nasprotju s stališčem Ustavnega sodišča iz sklepa št. U-I-54/00 z dne 23. 3. 2000, sprejelo stališče, da je Cenik za posamezne tarifne skupine toplote (Uradni list RS, št. 33/2000) predpis splošne narave. V obravnavanem primeru pa je Vrhovno sodišče sprejelo drugačno stališče. Iz obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča (št. I Up 253/2001) namreč izhaja, da je štelo Cenik za "akt poslovanja izvajalca dejavnosti distribucije plina, zato ni akt, ki bi se lahko izpodbijal s samostojno tožbo v upravnem sporu". To stališče pa ni v nasprotju s stališčem Ustavnega sodišča iz sklepa št. U-I-54/00, saj ne zatrjuje, da gre za predpis, temveč da gre za akt poslovanja. Ustavno sodišče je namreč v odločbi št. Up-209/00 izrecno zapisalo, da je v tej zadevi kršena pravica iz 23. člena Ustave, ker Vrhovno sodišče odreka sodno varstvo iz razlogov, ki so v direktnem nasprotju z sklepom Ustavnega sodišča in se ni spuščalo v vprašanje, ali je Cenik akt, za katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu ali ne.
8.Ustavnemu sodišču se v obravnavani zadevi ni bilo treba spuščati v ugotavljanje, ali je Cenik akt, za katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, oziroma ali je Vrhovno sodišče, s tem ko je sprejelo na stališče, da je Cenik akt poslovanja in ne akt nosilca javnih pooblastil, izdan v obliki predpisa (četrti odstavek 1. člena ZUS), poseglo v pritožnikovo pravico iz 23. člena Ustave. Ustavno sodišče bi namreč moralo presojati to vprašanje le, če bi pritožnik vložil tožbo v upravnem sporu pravočasno. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa Upravnega sodišča št. U 158/2001 z dne 5. 2. 2001, je bila tožba vložena prepozno. Po določbi drugega odstavka 21. člena ZUS začne 30 dnevni rok za vložitev tožbe zoper akte, izdane v obliki predpisa, teči z objavo akta v uradnem glasilu.
9.Zato tudi morebitna ugotovitev Ustavnega sodišča, da je cenik akt iz četrtega odstavka 1. člena ZUS, za katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, ne bi mogla pritožniku zagotoviti učinkovitega in dejanskega izvrševanja pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Ustavno sodišče je zato zaradi pomanjkanja pravovarstvene potrebe ustavno pritožbo zavrglo.
Ker je Ustavno sodišče zavrglo ustavno pritožbo že zaradi pomanjkanja pravovarstvene potrebe, se ni spuščalo v obravnavanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic.
10.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi z prvim odstavkom 50. člena ZUstS in prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.
Predsednica senata:
Milojka Modrijan