24. 1. 2017

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Aleš Zalar, Zgornje Gorje, na seji 24. januarja 2017

sklenil:

Ustavna pritožba zoper 1. točko izreka sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča št. I Up 476/2013 z dne 5. 2. 2015 v zvezi s 1. točko izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča št. I U 1431/2013 z dne 24. 10. 2013 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik je na podlagi 4. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1) vložil tožbo, v kateri je zatrjeval, da je Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) z nezakonitimi dejanji posegla v njegove pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Upravno sodišče je zavrnilo tožbo (1. točka izreka) in zavrglo tožbo zoper vmesni ugotovitveni zahtevek, s katerim je pritožnik zahteval, naj se ugotovi, da je Komisija z vodenjem postopka in odločanjem v sestavi dveh članov Komisije posegla v pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave (2. točka izreka). Zavrnilo je tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe (3. točka izreka). Vrhovno sodišče je v 1. točki izreka zavrnilo pritožbo zoper 1. točko izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča in v 2. točki izreka zavrnilo pritožbo zoper 2. točko izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča ter potrdilo odločitev Upravnega sodišča. Pritožnik zatrjuje kršitev 22. in 23. člena Ustave in posledično tudi 34. člena Ustave.

2.Pritožnik navaja, da izpodbija sodbo in sklep Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbo in sklepom Upravnega sodišča. Vendar iz navedb in očitkov v ustavni pritožbi izhaja, da izpodbija zgolj 1. točko izreka sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča v zvezi s 1. točko izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča. Zato je Ustavno sodišče opravilo presojo le v tem obsegu.

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno korist (izboljšanje pravnega položaja), ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.[1]

4.Pritožnik je v upravnem sporu zahteval ugotovitev in odpravo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki naj bi jih Komisija storila v postopku izdaje ugotovitev o posameznem primeru na podlagi 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo – ZIntPK). Komisija je po vložitvi ustavne pritožbe izdala Zaključne ugotovitve o posameznem primeru št. 06210-699/2012-61 z dne 31. 3. 2015 (v nadaljevanju zaključne ugotovitve). Pritožniku je zoper zaključne ugotovitve zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, v katerem lahko uveljavlja tudi kršitve človekovih pravic v postopku izdaje zaključnih ugotovitev. Pritožnik je to sodno varstvo tudi izkoristil. Upravno sodišče je njegovi tožbi ugodilo s sodbo št. I U 640/2015 z dne 28. 9. 2015. Upravno sodišče je ugotovilo, da je bilo z izdajo zaključnih ugotovitev nezakonito poseženo v pritožnikovi pravici iz 22. in 34. člena Ustave, in odpravilo zaključne ugotovitve v delu, ki se nanašajo na pritožnika. Komisija je vložila pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča. Vrhovno sodišče je s sodbo in sklepom št. I Up 291/2015 z dne 11. 10. 2016 (v zvezi s popravnim sklepom št. I Up 291/2015 z dne 25. 10. 2016) pritožbi Komisije delno ugodilo tako, da je razveljavilo prvo alinejo 1. točke izreka sodbe Upravnega sodišča. V ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Iz navedenega izhaja, da so bile s sodbo in sklepom Vrhovnega sodišča št. I Up 291/2015 pravnomočno odpravljene zaključne ugotovitve v delu, ki se nanašajo na pritožnika. Če oblastni organ poseže v človekove pravice in temeljne svoboščine v postopku izdaje posamičnega akta, je takšen poseg mogoče odpraviti le z odpravo ali spremembo navedenega akta. Ker je pritožnik namen, ki ga zasleduje s to ustavno pritožbo, dosegel že z izdajo sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča št. I Up 291/2015, tudi morebitna ugoditev tej ustavni pritožbi ne more izboljšati njegovega pravnega položaja. Glede na navedeno pritožnik ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje postopka s to ustavno pritožbo. Zato je senat Ustavnega sodišča njegovo ustavno pritožbo zavrgel.

5.Senat je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Jasna Pogačar ter člana dr. Špelca Mežnar in Marko Šorli. Sklep je sprejel soglasno.

Jasna Pogačar Predsednica senata

[1]Primerjaj s sklepi Ustavnega sodišča št. Up-1793/06 z dne 24. 11. 2006, 3. točka obrazložitve, št. Up-3936/07 z dne 4. 7. 2008, 4. točka obrazložitve, in št. Up-1840/07 z dne 15. 1. 2009, 4. točka obrazložitve.