Jedro

Ob dejstvu, da se izvršba z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari, kot pravilno obrazloži sodišče prve stopnje, pritožbi neutemeljeno očitata neupravičenost imenovanja izvršitelja.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor.

2. Zoper navedeno odločitev se dolžnika pravočasno pritožujeta s skupno vlogo, v kateri pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izrecno ne navajata. Zatrjujeta, da je izpodbijani sklep v celoti zgrešen, saj postopek razdelitve kupnine še ni končan. Vsled temu očitata, da je izpodbijani sklep prejudic in zato nedovoljen, prav tako pa je neupravičeno imenovan tudi izvršitelj, ki mu zato sredstva ne pripadajo. Poudarjata, da sta Okrajno sodišče zaprosila za podaljšanje roka za izpraznitev in sklepa sodišča še nista prejela. Vsem sodiščem očitata, da so opustila dolžno ravnanje, saj so upniku verjela brez dokazov. Zahtevata, da se uvede uradna preiskava o statusu T. d.o.o. 3. V odgovoru na pritožbi upnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njuno zavrnitev.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Pritožbeno izpodbijan sklep je sklep, s katerim je sodišče zavrnilo ugovor zoper sklep o izvršbi. Zoper sklep o izvršbi ima dolžnik pravico ugovora (drugi odstavek 9. člena ZIZ), ki pa mora biti obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in zanje predložiti ustrezne dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Omenjeno določilo je potrebno razumeti tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. člena ZIZ, pri čemer na nekatere razloge pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ).

6. V obravnavani zadevi zoper dolžnika teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Celju In 549/2012 z dne 22. 2. 2018 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju I Ip 85/2020 z dne 21. 4. 2020, s katerim je bila dolžnikoma v roku 90 dni od pravnomočnosti naložena izpraznitev nepremičnine z oznako k.o. ... stavba 615 del stavbe 9 in njena izročitev kupcu T. d.o.o. 7. Ker iz listin spisa izhaja, da je zgoraj navedeni izvršilni naslov postal pravnomočen dne 21. 4. 2020 in izvršljiv dne 1. 9. 2020, upnik T. d.o.o. pa je predlog za izvršbo zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine z oznako k.o. ... stavba 615 del stavbe 9 vložil dne 17. 9. 2020, pritožbi neutemeljeno zatrjujeta, da je izpodbijani sklep zgrešen in nedovoljen. Pritožbeno izpostavljen postopek razdelitve kupnine namreč na utemeljenost ugovora v predmetni izvršbi ne vpliva in četudi omenjeni postopek še ni zaključen, to dejstvo ne more preprečiti izvršbe na izpraznitev in izročitev nepremičnine. Vsled navedenemu ter dejstvu, da se izvršba z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari, kot pravilno obrazloži sodišče prve stopnje, pritožbi neutemeljeno očitata tudi neupravičenost imenovanja izvršitelja.

8. Iz podatkov in listin predmetnega spisa ne izhaja, da bi dolžnika v predmetnem postopku I 533/2020 vložila predlog za odlog predmetne izvršbe, prav tako za takšne pritožbene trditve dolžnika ne ponudita nobenih dokazov1. Glede na navedeno in ker lahko ugoditev predlogu za odlog izvršbe vpliva le na opravo izvršbe, ne pa tudi na njeno dovolitev, pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da dejstev, ki bi izvršbo preprečevala, v predmetnem postopku ni.

9. Predmetna izvršba teče na podlagi izvršilnega naslova, na katerega je sodišče po določbi prvega odstavka 17. člena ZIZ skladno z načelom formalne legalitete vezano. Zato nima pristojnosti, da presoja pravilnost pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Celju In 549/2012 z dne 22. 2. 2018, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi. Pritožbeni očitki, da je sodišče opustilo dolžno ravnanje, ko je brez dokazov verjelo upniku, so vsled navedenemu nerazumljivi.

10. Pritožbeno sodišče je ob obrazloženem pritožbi dolžnikov, ki sta se izkazali za neutemeljeni, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj tudi ob preizkusu izpodbijane odločitve v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), ni zasledilo kakšnih kršitev oz. nepravilnosti.

11. Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, stroški, nastali v zvezi z njegovo vložitvijo, za izvršbo niso bili potrebni, zato jih krije upnik sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Iz podatkov spisa celo izhaja, da sta dolžnika sodišče prve stopnje z vlogo z dne 29. 10. 2021 obvestila, da je stanovanje, ki je predmet izvršbe, od dne 1. 10. 2020 prosto oseb in stvari, prav tako pa imata prijavljen nov naslov bivanja.