Jedro

Tožnik je vlagatelj zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite. Pri tem mu je bila na podlagi tretje alineje prvega odstavka in drugega odstavka 84. člena ZMZ-1, upoštevaje Direktivo (EU) 2024/1346), z izpodbijanim sklepom podaljšana omejitev gibanja zaradi postopka vračanja v skladu Ztuj-2. Tožnik je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje in izrečena mu je bila stranska kazen izgona iz države. Toženka je tožniku z izpodbijanim sklepom podaljšala omejitev gibanja, ker je po njenem mnenju mogoče utemeljeno domnevati, da je tožnik vložil zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, pri čemer je imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito, preden je to dejansko storil.

Nesporno je, da je bil tožnik 26. 7. 2026 zaradi zdravstvenih težav odpeljan v bolnišnico, ki jo je istega dne brez dovoljenja zapustil in se do zdaj ni vrnil. Dejstvo, da je tožnik pobegnil in da ni na voljo pristojnim organom, torej pomeni, da ne more biti več podlage za vodenje postopka mednarodne zaščite ter s tem povezano omejitev gibanja in posledično, da se torej tudi v primeru morebitnega uspeha s tožbo njegov pravni položaj ne bi mogel več izboljšati.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom tožniku kot vlagatelju zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite podaljšala omejitev gibanja na prostore Centra za tujce ..., ker mu je bilo pred vložitvijo zahtevka za uvedbo ponovnega postopka omejeno gibanje zaradi postopka vračanja v skladu z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, ali pred izvršitvijo stranske sankcije izgona tujca iz države ali ukrepa prepovedi vstopa, da bi se izvedel in izvršil postopek vrnitve ali postopek odstranitve ter je mogoče utemeljeno domnevati, da je prošnjo oziroma zahtevek za uvedbo ponovnega postopka podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, pri čemer je imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito oziroma podati namero za vložitev zahtevka za uvedbo ponovnega postopka. Omejitev gibanja se podaljša od 20. 7. 2026 od 11.30 ure do prenehanja razlogov, vendar najdlje do 20. 8. 2026 do 11. 30 ure. Stroški postopka bremenijo Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.

2.Tožnik v tožbi predlaga, naj sodišče odpravi izpodbijani sklep in vrne zadevo toženki v ponoven postopek.

3.Tožnik tudi predlaga izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče do pravnomočne odločitve v upravnem sporu uredi stanje tako, da mora toženka takoj po prejemu sklepa sodišča o začasni odredbi prenehati izvajati ukrep pridržanja tožnika v Centru za tujce ...

4.Toženka je sodišču poslala upravni spis, Center za tujce ... pa je sporočil, da tožnika tam ni in da tudi ni znano, kje je, ker je bil 26. 7. 2026 zaradi zdravstvenih težav odpeljan v bolnišnico, ki jo je istega dne brez dovoljenja zapustil.

5.Sodišče je o navedenih okoliščinah obvestilo tožnikovo pooblaščenko in jo pozvalo, naj se glede njih izjavi ter utemelji, v čem ima tožnik še pravni interes za vloženo tožbo. Pooblaščenka je sodišču 30. 7. 2026 poslala sporočilo, v katerem je navedla, da je osebno preverila, ali je tožnik v centru za tujce, in da ga tam res ni.

K I. točki izreka

6.Tožba ni dovoljena.

7.Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Če sodišče ugotovi, da tožnik nima pravnega interesa za tožbo, jo kot nedovoljeno zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Pravni interes kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe mora obstajati ves čas postopka in na njegov obstoj pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

8.Tožnik je vlagatelj zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite. Pri tem mu je bila na podlagi tretje alineje prvega odstavka in drugega odstavka 84. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1), upoštevaje Direktivo (EU) 2024/1346 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (v nadaljevanju Direktiva 2024/1346),1 z izpodbijanim sklepom podaljšana omejitev gibanja zaradi postopka vračanja v skladu z zakonom, ki ureja vstop, bivanje in zapustitev tujcev v Republiki Sloveniji (to je Zakon o tujcih - Ztuj-2). Tožnik je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje in izrečena mu je bila stranska kazen izgona iz države. Toženka je tožniku z izpodbijanim sklepom podaljšala omejitev gibanja, ker je po njenem mnenju mogoče utemeljeno domnevati, da je tožnik vložil zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, pri čemer je imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito, preden je to dejansko storil.

9.Omejitev gibanja na podlagi tretje alineje prvega odstavka in drugega odstavka 84. člena ZMZ-1, ki je bila tožniku z izpodbijanim sklepom podaljšana, se nanaša na prosilce za mednarodno zaščito (gre za ukrep, ki je vezan na status prosilca). Nesporno pa je, da je tožnik pobegnil 26. 7. 2026 in se do zdaj ni vrnil. Tretji odstavek 65. člena ZMZ-1, ki ureja postopek pri ponovni prošnji, določa, da če prosilec umakne zahtevek za uvedbo ponovnega postopka ali je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je oseba samovoljno zapustila azilni dom, njegovo izpostavo ali center za tujce, in se v treh dneh od samovoljne zapustitve ni vrnila, se postopek s sklepom ustavi. Navedeni tridnevni rok se je iztekel 29. 7. 2026. Dejstvo, da je tožnik pobegnil in da ni na voljo pristojnim organom, po vsem povedanem torej pomeni, da ne more biti več podlage za vodenje postopka mednarodne zaščite ter s tem povezano omejitev gibanja in posledično, da se torej tudi v primeru morebitnega uspeha s tožbo njegov pravni položaj ne bi mogel več izboljšati.

10.V danih okoliščinah obravnavane zadeve je sodišče tako ugotovilo, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora in je na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

K II. točki izreka

11.Predlog za izdajo začasne odredbe ni dovoljen.

12.Iz 32. člena ZUS-1 izhaja, da je obstoj vložene tožbe procesna predpostavka za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe. Ker je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo, je zato zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

-------------------------------

1Glej 10. in 11. člen Direktive 2024/1346.