Jedro

Obstoj poslovne in s tem pravdne sposobnosti se domneva.

Sodišče mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti, le v primeru, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti.

Izrek

Pritožba zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo vstop v pravdo K. M., (I. točka izreka sklepa) in M. M., neznanega bivališča (II. točka izrekla sklepa) obema na strani tožnice K. M. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožena stranka in predlaga njegovo razveljavitev. Tožena stranka je izrecno nasprotovala subjektivni spremembi tožbe na strani tožeče stranke. Poslovna sposobnost M. M. je omejena in brez odobritve ali soglasja njegovega skrbnika ni dovoljeno voditi tega pravdnega postopka. Zakonski pogoji za subjektivno spremembo tožbe tako niso podani.

3. Tretje tožeča stranka je na pritožbo odgovorila, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Prvo in drugotožeča stranka na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Do konca glavne obravnave se ob pogojih iz prvega odstavka 191. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko tožniku pridruži nov tožnik ali več novih tožnikov (drugi odstavek 191. člena ZPP). Nova tožnika sta se prvotni tožnici pridružila do konca glavne obravnave, pravilen pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da so za pridružitev podani pogoji iz prvega odstavka 191. člena ZPP. Zakon ne pogojuje naknadnega sosporništva na aktivni strani s toženčevo privolitvijo, zato so pritožbene navedbe tožene stranke v tej smeri brezpredmetne.

6. Prav tako ne drži, da bi z vstopom novih tožnikov v pravdo, prišlo do subjektivne spremembe tožbe. ZPP v 187. členu določa, da lahko tožeča stranka vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tako, da namesto prvotno tožene stranke toži koga drugega. Od subjektivne spremembe tožbe pa je treba razlikovati primer, kakršen je tudi obravnavani, ko želita poleg prvotne tožnice v pravdi nastopiti še dva tožnika. Zaradi njunega vstopa do povečanja (spremembe) tožbenega zahtevka ni prišlo.

7. Glede pritožbenega očitka o poslovni nesposobnosti M. M. pa pritožbeno sodišče dodaja, da mora sodišče sicer na podlagi 80. člena ZPP med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno in poslovno sposoben. Vendar pa se v našem pravnem redu obstoj poslovne in s tem pravdne sposobnosti domneva. Iz te domneve izhaja, da sodišče v primeru, ko nima razlogov za sum o obstoju procesne sposobnosti, ni dolžno ugotavljati okoliščin v tej smeri. Če pa sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora tudi po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti. V predmetnem postopku (zaenkrat) ni nobenega indica o poslovni nesposobnosti M. M., pritožba pa svojega očitka prav tako ne konkretizira. Zato pritožbeno sodišče zaključuje, da v tem trenutku ni podan dvom o poslovni sposobnosti M. M..

8. Pritožba tožene stranke je torej neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).