Jedro

Toženec je gradnji zidu nasprotoval, s sinom sta se odločila, da zid zrušita in jasno je, da je pri motilnem dejanju sodeloval in je bilo zato tudi storjeno v njegovo korist. V motenjskih pravdah je izključeno pretresanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti oz. nepoštenosti ali odškodninskih zahtevkih (426.čl. ZPP). Zato je dajatveni zahtevek zaradi motenja posesti utemeljen v okviru vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe v delu, ki se nanaša na višino zidu, ki presega 1 m, postopek ustavilo ter ugotovilo, da je toženec motil tožnika v mirni posesti zidu in dvorišča pred stanovanjsko hišo M., stoječi na parc.št. 2248/1 k.o. S., s tem, da je dne 1.11.2003 v popoldanskih urah s traktorjem porušil mejni zid in s tem tožniku preprečil uporabo zidu in dvorišča. Zato je tožencu naložilo, da v roku osmih dni vzpostavi prejšnje stanje, tako da na istem mestu postavi zid dolžine 6,60 m, višine 1 m in širine 25 cm in tožniku omogoči nemoteno uporabo zidu in dvorišča pred svojo hišo ter tožencu prepovedalo v bodoče s takšnimi ali podobnimi dejanji posegati v posest tožnika. Tožencu je naložilo, da povrne tožniku pravdne stroške v višini 76.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila, v roku osmih dni. Zahtevek tožnika je v preostalem delu zavrnilo.

Zoper ugodilni del sklepa se toženec po pooblaščencu pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je tekom postopka ugovarjal svoji pasivni legitimaciji. S prejšnjim (razveljavljenim) sklepom je bilo pravilno ugotovljeno, da je motilno dejanje storil dejansko A.S. Slednji je potrdil, da je zid zrušil, za to se je odločil sam in ne po naročilu očeta. Pred tem pa je izjavil, da sta se z očetom odločila, da zrušita podporni zid, ker inšpekcijski organi niso ukrepali. Ker si navedeni izjavi nasprotujeta, je predlagal ponovno zaslišanje A.S. Res je tudi sam nasprotoval gradnji zidu, vendar se sam za rušitev ni odločil niti ni to naročil sinu. V tem smislu bi bilo razumeti izjavo A.S., da bi bilo treba zid porušiti, ne pa, da sta se odločila, da bosta zid porušila. Zid ni motil toliko toženca, ampak bolj njegovega sina, saj je le-temu (živi v pritličju) jemal svetlobo. V konkretni zadevi je motilno dejanje, četudi bi bilo storjeno tudi v korist toženca, slednji le lahko naknadno vzel na znanje, vendar njegov namen ni bil motenje posesti in tega ni naročil. Škodljive posledice odstranitve zidu je v pretežni meri trpel A.S. Na gradnjo zidu, ki ni bila opravljena v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manjzahtevnih in enostavnih objektov..., konkretno v nasprotju z določbami 6. in 20. čl. tega pravilnika, je najprej opozoril inšpekcijske službe, ki pa na to niso reagirale. Toženec je nameraval zoper tožnika vložiti tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice. Sin pa ga je prehitel in brez soglasja, zlasti pa brez naročila toženca, sporni zid zrušil. Zato bi bilo nujno potrebno zaslišanje A.S., da se odvrne dvom glede očitanega skupnega namena. Poleg tega pa bi bilo to potrebno zaradi izjave tožnika, da se je z A.S. dogovoril o načinu postavitve zidu oz. ograje. Toženec o tem ne ve ničesar, zaradi tega je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. S tem, ko sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu, pa je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka, saj so v tem delu razlogi sklepa nejasni. Izrek izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na vrnitev v prejšnje stanje, pa je nemogoč. Tožencu se namreč nalaga, da ponovno na istem mestu zgradi zid. Zid je objekt v smislu določb Zakona o graditvi objektov. Podzakonski akt pa je že cit. pravilnik. Ta določa, da morajo biti taki objekti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj pol metra, če gre za manjši odmik pa je za to potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje soseda. Izpolnitev takega zahtevka je torej za toženca nemogoča, saj bi s tem sam in v svojo škodo kršil omenjene predpise. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje o toženčevi pasivni legitimaciji je pravilna. Toženec je sam v postopku na prvi stopnji (na naroku 29.6.2004 - list. 24 spisa) izpovedal, da sta se s sinom odločila, da zid porušita. S traktorjem je upravljal A.S., njegov sin, toženec pa je bil prisoten in je po izpovedbah prič A.M. in F.K. ob motilnem dejanju pogledal, ali za zidom, ki se je nato porušil, ni nikogar. Slednje je potrdil tudi A.S. in izpovedal, da sta se z očetom odločila, da zrušita sporni zid, ker inšpekcijski organi niso nič ukrepali. Te izpovedi kažejo, da je toženec pri motilnem dejanju aktivno sodeloval, pa čeprav ni upravljal s traktorjem. Zato ne vzdrži pritožbena trditev, da se za rušitev ni odločil, niti ni rušitve zidu naročil sinu. Toženec je gradnji zidu nasprotoval, s sinom sta se odločila, da zid zrušita in jasno je, da je pri motilnem dejanju sodeloval in je bilo zato tudi storjeno v njegovo korist. V izpovedi A.S. ni v pritožbi zatrjevanih neskladij in so sodbeni razlogi povsem jasni. S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog toženca za ponovno zaslišanje priče A.S., zato ni storilo očitane kršitve zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, niti očitane bistvene postopkovne kršitve. Neutemeljeno je tudi sklicevanje toženca, da je vzpostavitev prejšnjega stanja nemogoča in v zvezi s tem na določila že cit. Pravilnika. Že sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da je v motenjskih pravdah izključeno pretresanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti oz. nepoštenosti ali odškodninskih zahtevkih (426.čl. ZPP).Zato je dajatveni zahtevek zaradi motenja posesti utemeljen v okviru vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja. Ob vsem povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ko tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP). Ker toženec s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje pritožbene stroške (154. in 165. čl. ZPP).