Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cpg 1704/2015

ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CPG.1704.2015 Gospodarski oddelek

vrednost spornega predmeta ugotovitev vrednosti spornega predmeta sodna določitev vrednosti predmeta postopka odvzem premoženja nezakonitega izvora višina sodne takse
Višje sodišče v Ljubljani
20. januar 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker je tožeča stranka proti trem toženkam določila le skupno vrednost spornega predmeta, tožene stranke pa temu niso ugovarjale, ne more določena vrednost spornega predmeta zaradi pritožbe presegati znesek, ki ga je določila tožeča stranka. V pravdi gre za odvzem premoženja nezakonitega izvora in ne za denarne zneske.

Izrek

I. Pritožbi prvotoženca se ugodi in se izpodbijani sklep v 1. alineji izreka spremeni tako, da je vrednost spornega predmeta za tožbeni zahtevek zoper prvotoženca 118.662,40 EUR.

II. Pritožba drugotoženke, tretje in četrtotoženke pa se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom določilo vrednost spornega predmeta za tožbeni zahtevek zoper štiri tožene stranke.

2. Proti temu sklepu vlagajo pritožbe prvo, tretje in četrtotožena stranka skupaj. Opozarjajo, da je tožeča stranka navedla kot vrednost spornega predmeta 1.838.840,01 EUR, sedaj pa je skupen znesek 3.5 mio EUR, če seštejemo vse vrednosti spornega predmeta. Tožeča stranka ne zahteva denarnih zneskov, temveč izročitev premoženja (nepremičnine in premičnine), zato je vrednost spornega predmeta navedla skupno na 1.838.840,01 EUR. Tako se zahtevki oziroma vrednosti spornih predmetov podvajajo.

3. Drugotožena stranka vlaga pritožbo v delu, ko je sodišče zanjo določilo previsoko vrednost spornega predmeta. Opozarja, da je za vse tožene stranke sedaj bistveno višja vrednost spornega predmeta in tudi zanjo. Tožeča stranka navaja za stanovanje v tožbi vrednost 86.101,00 EUR in naprej 63.136,10 EUR. Za drugo toženko je sodišče zapisalo v sodbi, da je zgolj polovica stanovanja v obravnavi, sedaj pa je ta vrednost višja. Znesek bi moral biti za polovico manjši. Drugotožena stranka mora vedeti kakšna je taksa, saj prosi za taksno oprostitev. Tako sedaj ne ve, ali bo sodišče odmerilo takso za pritožbo od celotnega zneska, ali od nižjega.

4. Na vročene pritožbe tožeča stranka ni odgovorila.

5. Pritožba prvotoženca je utemeljena, pritožba ostalih strank pa ni utemeljena.

6. V predmetni zadevi gre za odločitev sodišča po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju ZOPNI). V tožbi je tožeča stranka, ki je sicer takse oproščena, označila vrednost spornega predmeta 1.838.840,01 EUR. Tožene stranke temu niso ugovarjale, sodišče pa tudi ni postopalo po 44. členu ZPP. V tej pravdni zadevi ne gre za obveznost plačila oziroma za denarni zahtevek, ampak za odvzem premoženja štirim toženim strankam in na prenos v last Republike Slovenije.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženci niso nujni enotni sosporniki, da tožeča stranka zahteva posamezni zahtevek od vsakega izmed njih. Tožeča stranka v tožbi trdi, da je premoženje nezakonitega izvora. Za celoten pcto označi 1.838.840,01 EUR.

8. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku pravilno oprlo svojo odločitev v takem procesnem položaju, kot je obravnavani, na 31. člen ZST-1. Sodišče se je pravilno oprlo na podatke iz tožbe, saj tožene stranke niso predložile drugih trditev o vrednosti spornega predmeta.

9. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v zvezi z drugotoženo stranko tožeča stranka navaja, da gre za stanovanje in ga ocenila na 63.136,10 EUR. Zato je tudi sodišče prve stopnje pravilno kot vrednost spora v postopku proti drugotoženki, označilo to vrednost. Pritožbi drugotoženke pa je treba odgovoriti, da ko bo sodišče odmerjalo sodno takso za pritožbo, bo upoštevalo tisti del pritožbe oziroma vrednosti spornega predmeta, ki je relevanten v pritožbi. Gotovo ne more biti odmerjena sodna taksa za pritožbo v delu, s katerim je sodišče zavrnilo zahtevek proti drugotoženki in je v pravdi uspela do polovice. Drugotoženka še trdi, da je v tožbi tožeča stranka navajala za stanovanje tudi višji znesek. Te navedbe pa so v škodo pritožnici in jih pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

10. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da se v tožbi omenja, da je tretjetožena pridobila premoženje nezakonitega izvora za skupno vrednost 1.535.471,51 EUR. Zato je tudi sodišče prve stopnje v tem delu pravilno določilo vrednost spornega predmeta. Enako velja za četrtotoženo, kjer se po podatkih iz tožbe omenja premoženje nezakonitega izvora v vrednosti 121.570,00 EUR.

11. Pač pa je treba pritrditi zato pritožbi prvotožene stranke, za katero tožeča stranka trdi, da je pridobil vrednost nezakonitega izvora, pri čemer pa iz tožbe oziroma tožbenega zahtevka ni mogoče ugotoviti, za kakšno vrednost gre. Pritožbeno sodišče pri tem opozarja, da gre za problem ugotavljanja vrednosti spornega predmeta in ne odloča o tožbenem zahtevku. Ko je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vrednosti spornega predmeta za drugo, tretje in četrtotoženo stranko, je lahko vrednost spornega predmeta proti prvotožencu le razlika do tiste vrednosti, katero je tožeča stranka označila v tožbi, to je 1.838.840,01 EUR. Ker ne gre za denarne zahtevke, ni treba, da je vrednost spornega predmeta dejanska vrednost nepremičnine ali premoženja (44. člen ZPP). Zato je vrednost spornega predmeta za prvotoženo stranko lahko le preostali znesek oziroma razlika do skupne vrednosti spornega predmeta za vsako izmed toženih strank. Razlika je tako 118.662,40 EUR. Zato je bilo treba pritožbi prvotožene stranke ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti v 1. alineji izreka, da je vrednost spornega predmeta za tožbeni zahtevek zoper prvotoženo stranko 118.662,40 EUR. V nasprotnem primeru pa izračun pokaže, da je sodišče prve stopnje zvišalo vrednost spornega predmeta nad zneskom, kot ga je označila tožeča stranka, kar nima podlage ne v zakonu o sodnih taksah, ne v ZPP.

12. Na podlagi zmotno uporabljenega materialnega prava in sicer pravilno ugotovljenih pravnorelevantnih dejstev, je bilo treba pritožbi prvotoženca ugoditi in sklep spremeniti tako, kot izhaja v izreku. Ostale pritožbe pa je bilo treba zavrniti (365. člen ZPP). Izrek o stroških je odpadel. Stroške je priglasila le drugotožena stranka, ki s pritožbo ni uspela.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia