Jedro

Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora iz razlogov odločbe izhajati, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago ter zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije Bpp 234/2021-7 z dne 27. 12. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

_Iz izpodbijane odločbe_

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju UPRS) je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnice) kot prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole (v nadaljevanju: Inšpektorata), št. 0612-48/2021-9 z dne 8. 11. 2021, v zvezi z odločbo župana Občine Slovenska Bistrica, št. 0612-48/2021 z dne 30. 11. 2021. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Inšpektorat tožnici odredil, da mora kot lastnica zemljišča na parceli št. 441/331, k.o. ..., v roku 30 dni po vročitvi izpodbijane odločbe v celoti odstraniti ograjo in druge ovire (rastje) na vzhodnem robu parcele, ki se nahaja v varovalnem pasu javne poti JP št. ... X ulica, oziroma si pridobiti soglasje upravljalca občinskih cest Oddelka za okolje in prostor Občine Slovenska Bistrica ter ograjo prilagoditi pogojem iz soglasja. Tožnica je v pritožbi navedla, da soglasja za X ulico ne potrebuje, saj kot solastnica ni bila ne izplačana in tudi ne razlastninjena. Poleg tega ograja ni bila na novo postavljena, ampak se je zgolj obnovila že obstoječa ograja, in sicer na mestu, kjer je že bila postavljena.

3. Glede na navedbe v zadevnih odločbah je tožena stranka ugotovila, da tožnica ne zanika, da bi bila ograja postavljena v odmikih, ki so ugotovljeni v izpodbijani odločbi, ampak zgolj zatrjuje neobstoj pravne podlage, ki bi utemeljevala odstranitev ograje. Tožnica niti ne zanika, da bi imela ustrezna dovoljenja in soglasja, ampak je celo prepričana, da jih sploh ne potrebuje. Čeprav je tožnica vložila pritožbo zoper izdano soglasje (ki se nanaša na Y ulico), to po mnenju tožene stranke ne pomeni, da lahko v nasprotju s 97. členom Zakona o cestah postavi ograjo pred odločitvijo o pritožbi. Tudi navedbe, da gre zgolj za obnovo že obstoječega objekta, po mnenju tožene stranke niso relevantne, saj je prepovedan vsakršen poseg v varovalni pas občinske ceste brez soglasja upravljavca občinske ceste.

4. Tožena stranka je tako ugotovila, da tožnica niti v pritožbi zoper izpodbijano odločbo niti v prošnji za dodelitev BPP ni dala navedb v smeri, da ima za zadevne gradnje vsa ustrezna dovoljenja oziroma soglasja, temveč nasprotno to še priznava, prav tako pa zgolj pavšalno zanika obstoj javne poti, s tem pa varovalnega pasu. Tožena stranka je zato zaključila, da tožnica s tožbo zoper izpodbijano odločbo Inšpektorata nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, določenega v 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP).

_Tožbene navedbe_

5. Tožnica je dne 7. 1. 2022 vložila tožbo iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je prepričana v nepravilnost in nezakonitost odločitve Inšpektorata, ki jo sedaj izpodbija v upravnem sporu. V zvezi s tem se sklicuje na tožbene navedbe in dokaze v tej tožbi. Poudarja, da je svoje interese v upravnem postopku zastopala kot laična stranka, kar je morda lahko pomenilo, da je katera odločilna dejstva v tem postopku osvetlila premalo jasno. V upravnem sporu pa lahko zato vendarle uporabi strokovno pomoč strokovnjaka, ki lahko pripelje k bolj upoštevnim trditvam, stališčem oziroma dokazom, kot je to zmogla sama v upravnem postopku.

6. Po oceni tožnice je odločitev tožene stranke škodljiva in nepravilna ter neutemeljeno posega v njene ustavne pravice, da o njenem zahtevku odloča senat oziroma sodnik posameznik v upravnem sporu in ne uslužbenec sodišča, ki ne opravlja sodniške funkcije. Sklicuje se tudi na sodbo UPRS II U 516/2017 z dne 22. 11. 2017. 7. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ugodi njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, podrejeno pa, da zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu organu, toženi stranki pa naloži v plačilo stroškov skupaj z DDV in s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Tožena stranka je dne 18. 1. 2022 sodišču posredovala upravni spis št. Bpp 234/2021, odgovora na tožbo pa ni podala.

**K točki I izreka:**

9. Tožba je utemeljena.

10. Na podlagi 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

11. V sodbi II U 516/2017 z dne 22. 11. 2017 je naslovno sodišče že pojasnilo, da gre po obširni in ustaljeni upravno-sodni praksi pri pravnem standardu „očitne nerazumnosti“ predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka npr. zamuda roka ali nedovoljenega pravnega sredstva. Brez dvoma pa je doseg navedene zakonske določbe večji in organu v določeni meri nalaga tudi vsebinski preizkus zadeve.1 Meje oziroma obseg tega preizkusa predstavlja omenjeni standard "očitnosti", kar pomeni, da mora v primeru, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, iz razlogov izhajati, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago ter zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje.

12. V obravnavanem primeru je po presoji sodišča odločilno dejstvo, da se tožnica tako v pritožbi kot tudi v tožbi sklicuje na neustavnost Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 68/18), kar utemeljuje s stališčem, da bi morala občina z njo kot solastnico nepremičnine, preko katere poteka javna pot, primarno skleniti pravni posel za prenos lastninske pravice, šele sekundarno pa bi lahko prišlo do postopka razlastitve. Kolikor bi namreč sodišče ugotovilo, da se podzakonski akt, ki bi naj bil v nasprotju z zakonom, v konkretnem primeru ne uporabi (z uporabo t. i. instituta exceptio illegalis), bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.

13. Sodišče tako ocenjuje, da predmetna zadeva, o kateri bo sicer vsebinsko odločeno v postopku pred naslovnim sodiščem pod opravilno številko II U 1/2022, vsekakor ni očitno nerazumna do te mere, da bi bilo o njej mogoče odločiti brez podrobnejše presoje vseh relevantnih okoliščin in da je nerazumnost očitna na prvi pogled. Nenazadnje je sodišče zadevo II U 1/2022 vzelo v obravnavo in jo že obravnavalo v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe.

14. Ker je tožena stranka pri izdaji izpodbijanega sklepa nepravilno uporabila materialno določbo 24. člena ZBPP, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo, v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1, vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V novem postopku bo tožena stranka morala upoštevati navedeni vidik uporabe 24. člena ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev, torej tudi finančnega pogoja, ustrezno odločiti o tožničini prošnji za dodelitev BPP.

15. Sodišče je na podlagi 2. točke drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti.

**K točki II izreka:**

16. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnica, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

17. Sodna taksa bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti.

18. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Tudi iz sodne prakse Evropskega sodišče za človekove pravice (Herma proti Nemčiji, 54193/07, sklep 8. 12. 2009) izhaja, da ni nedopustno, če sodišče predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi le, če presodi, da ima zadeva razumne možnosti za uspeh.