Up-264/97

11.9.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe I. F., županje Mestne občine K., in drugih na seji senata dne 11. septembra 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba I. F., A. J., L. P., D. K., A. P., J. B. in M. B. zoper poročili Računskega sodišča o inšpekcijskem pregledu izplačil funkcionarjem Mestne občine Koper za leto 1995 št. 1215-11/96-11 z dne 25.3.1997 in št. 1215-11/96-20 z dne 19.6.1997 se zavrže.

Obrazložitev

A.

Pritožniki, funkcionarji in bivši funkcionarji Mestne občine Koper, izpodbijajo v izreku navedeni poročili prvostopenjskega in drugostopenjskega senata Računskega sodišča. Z dokončnim mnenjem drugostopenskega senata je bilo Mestni občini Koper izrečeno negativno mnenje o izplačilih funkcionarjem v letu 1995. Računsko sodišče naj bi ob uporabi napačnega materialnega prava in ob napačno ugotovljenem dejanskem stanju kršilo pritožnikom njihovo pravico do enakosti pred zakonom. Poleg tega pa naj bi jim bila onemogočena pravica do pravnega sredstva.

Poročilo Računskega sodišča je bilo dostavljeno le Mestni občini Koper oziroma njeni odgovorni osebi. Tako vsi, ki so na njegovi podlagi zavezani k vračilu dela izplačil, niso bili z njim seznanjeni vse do njegove dokončnosti in jim ni bila dana nikakršna možnost pritožbe.

B.

Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

Temeljno vprašanje v tej zadevi je, ali je ustavna pritožba zoper akte Računskega sodišča sploh dovoljena oziroma ali lahko akti Računskega sodišča neposredno povzročajo posledice, ki bi bile v nasprotju z ustavnimi pravicami in svoboščinami. Zakon o Računskem sodišču določa, da Računsko sodišče odloča v postopku nadzora in revidiranja na prvi in drugi stopnji (23. člen).

Računsko sodišče izdaja naslednje akte:

Po določbi poslovnika Računskega sodišča se v postopku nadzora smiselno uporablja ZUP. To je edina navezna okoliščina, ki bi posredno kazala, da gre za upravni akt. Vendar poročilo nima drugih potrebnih karakteristik oblastnega akta. Nima narave odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.

Sodnica Računskega sodišča E. K. H. v svoji razpravi Pravna sredstva zoper akte, ki jih izdaja Računsko sodišče (Pravnik, št. 4-5/97) pravi, "da ima dokončno poročilo značaj ugotovitvenega akta o tem, kako nadzorovane pravne osebe in civilne osebe poslujejo in ravnajo s sredstvi javnih financ.

Poročilo vsebuje ugotovitve dejanskega stanja in navedbe napačne uporabe predpisov, če jih je nadzorovana oseba kršila.

Ugotovljene nepravilnosti so izpostavljene v obrazložitvi mnenja. Samo mnenje pa ne vsebuje izreka kot odločba v upravnem postopku ali sodba v sodnem postopku. Mnenje v obrazložitvenem delu vsebuje le ugotovitve določenega stanja in ravnanja nadzorovane osebe, zato tudi ni izvršljivo.

Za vsa tri poročila v zakonu ni nobene določbe o tem, da bi jih "revidirana oseba" (izraz za stranko v postopku iz Zakona Računskem sodišču, ki pomeni uporabnika sredstev javnih financ, torej praviloma državni organ, ki nima statusa pravne osebe) bila zavezana izvršiti tako, da bi z njimi uskladila npr. po mnenju Računskega sodišča nezakonita izplačila, in tudi ni določb, ki bi predpisale izvršbo.

Posebno naravo kaže nalog za odpravo dejanj, ki ga izda Računsko sodišče, če so dejanja in ravnanja revidirane osebe v nasprotju z zakoni in drugimi predpisi. Zoper nalog lahko revidirana oseba vloži ugovor, nalog pa mora revidirana oseba izvršiti v roku 15 dni. Če naloga ne izvrši, v zakonu ni predpisana in obvezna izvršitev, tako da je edina sankcija možen predlog Računskega sodišča revidirani osebi, da mora razrešiti dolžnosti odgovorne osebe in računovodjo, če je Računsko sodišče ugotovilo hujše nepravilnosti, škodo ali zlorabe. Vendar je tudi realizacija tega predloga odvisna od organa, ki odgovorno osebo postavlja ali jo razrešuje. Izdajo naloga za odpravo nezakonitih dejanj navaja dokončno poročilo Računskega sodišča z dne 19.6.1997, vendar ga pritožniki ne prilagajo niti ga izrecno ne izpodbijajo.

Poročilo ali nalog še ne vzpostavlja zakonitega stanja, kot ga terja Računsko sodišče. Za to je potrebno določeno ravnanje revidirane osebe (npr. poračun preveč izplačanih dohodkov). V primeru, da revidirana oseba izvrši poročilo ali nalog in s tem svojim delavcem ali upravičencem do proračunskih sredstev poseže v njihove ustavne pravice - npr. v pravico do plačila za opravljeno delo - ustavni pritožniki ne morejo izpodbijati naloga Računskega sodišča, pač pa lahko uporabijo zakonita oziroma ustavna sredstva zoper ravnanje revidirane osebe, ki je z izvršitvijo poročila ali naloga Računskega sodišča povzročila po mnenju prizadetega nezakonito ali protiustavno ravnanje ali stanje za določenega posameznika. Taka prizadeta oseba mora torej vložiti ali tožbo (civilno ali upravno ali delovnopravno), ni pa izključena tudi možnost uporabe drugega odstavka 157. člena Ustave, če ne bi bilo nobenega drugega pravnega sredstva, vendar se lahko obe sredstvi, tako tožba kot upravni spor, uporabita zoper revidirano osebo, ne pa zoper Računsko sodišče, ki glede na naravo svojega akta še ni moglo vzpostaviti nezakonitega ali protiustavnega stanja.

Glede na navedeno se zoper izpodbijani poročili Računskega sodišča ne more vložiti ustavna pritožba, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo. V tem konkretnem primeru sploh ni potrebno ugotavljati, ali so podane procesne predpostavke, pač pa je potrebno ugotoviti, da akti Računskega sodišča niso podvrženi izpodbijanju s sodnimi ali upravnimi pravnimi sredstvi, kakor tudi ne z ustavno pritožbo. Je pa možno izpodbijati odločitve in akte revidirane osebe, ki je s tem, ko je izvršila dokončno poročilo ali nalog Računskega sodišča, lahko kršila pravice posameznikov ali pravnih oseb, če se pokaže, da je izvršitev akta Računskega sodišča nezakonito posegla v ustavne pravice.

C.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi 6. člena v zvezi s 50. členom ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata:

dr. Tone Jerovšek