Jedro

Plačilo takse je bilo odloženo do izdaje končne odločbe oziroma do pravnomočnosti postopka. Končna odločba je, glede na vsebino ZPP, lahko mišljena le pravnomočna odločitev, izdana v rednem postopku, oziroma odločba, ki je ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru tožeče stranke z dne 18.12.2012 in plačilni nalog opr. št. P 86/2010 z dne 22.11.2012 za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 16.9.2011 v znesku 93,00 EUR razveljavilo, v preostalem delu pa je ugovor tožeče stranke zavrnilo. Pravilno odmerjeno sodno takso za pritožbo z dne 16.9.2011 v višini 8,00 EUR pa mora tožeča stranka plačati v roku 8 dni od pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, laično in brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Uvodoma povzema odločitev in obrazložitev sodišča prve stopnje. Opozarja na očitno besedno napako v izpodbijanem sklepu, glede tega na kaj se nanaša izbrisna tožba. Sodišče je pravilno opredelilo takso za zavrnitev tožbe, vendar pa še ne obstajajo pogoji za odmero takse tako za tožbo, pritožbo in takso za zavrnitev tožbe. Sodišče je sprva pritožniku odobrilo odlog plačila takse na čas po pravnomočnosti celotnega postopka predmetne zadeve. Sodišče navaja, da je sklep II Cp 236/2012 končna odločba. V skladu z Zakonom o pravdnem postopku se sklep višjega sodišča lahko izpodbija samo z izrednimi pravnimi sredstvi. V pravnem redu Republike Slovenije pa obstaja še eden redni postopek, to je ustavna pritožba pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije in to v roku dveh mesecev od vročitve dokončnega akta določenega postopka. Zakon Ustavnega sodišča RS ima v 39. členu pomembno določilo, to je zadržanje izvajanja izpodbijanega akta. Sodišče bi torej moralo počakati najmanj dva meseca po vročitvi sklepa Višjega sodišča pritožniku in s svojo odločitvijo počakati najmanj do 10.12.2012 (plus petnajst dni), šele nato bi lahko izdalo plačilne naloge, pod pogojem, da pritožnik ne bi vložil ustavne pritožbe s predlogom za zadržanje. Sodišče pa je izdalo izpodbijane plačilne naloge znotraj dvomesečnega roka in je postopalo v nasprotju z zakoni. V ugovorih zoper plačilne naloge je pritožnik podal tudi dokazilo vpisnika ustavne pritožbe z dokazilom o predlogu za zadržanje izvajanja izpodbijanega akta – sklepa II Cp 236/2012. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bilo v tej zadevi ugodeno predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse. Tako je bilo odloženo plačilo sodne takse za tožbo, kot za dve pritožbi. Plačilo takse je bilo odloženo do izdaje končne odločbe (oziroma osem dni po izdaji končne odločbe) oziroma do pravnomočnosti postopka. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno navedlo, da je s pojmom končna odločba, glede na vsebino Zakona o pravdnem postopku (ZPP), lahko mišljena le pravnomočna odločitev, izdana v rednem postopku, oziroma odločba, ki je ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, to pa je sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 236/2012 z dne 5.9.2012, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Neutemeljene so zato vse pritožbene navedbe, da naj še ne bi obstajali pogoji za odmero takse in da bi lahko sodišče plačilne naloge izdalo šele naknadno, to je dva meseca po vročitvi sklepa Višjega sodišča pritožniku (plus petnajst dni), pod pogojem, da tožnik ne bi vložil ustavne pritožbe s predlogom za zadržanje, oziroma celo še kasneje. Tudi ustavna pritožba namreč ne predstavlja rednega pravnega sredstva in so zmotne drugačne pritožbene navedbe tožnika (zadržanje izvršitve pa je po 39. členu Zakona o ustavnem sodišču, ZUstS, predvideno le za zakon ali drug predpis ali splošen akt za izvrševanje javnih pooblastil). Ustavna pritožba v pravdnem postopku predstavlja izredno pravno sredstvo, saj lahko Ustavno sodišče po pravnomočnosti razveljavi ali odpravi sodne odločbe.

5. Ker je čas odloga potekel, je sodišče prve stopnje plačilne naloge utemeljeno izdalo. Razen v delu, v katerem je bilo z izpodbijanim sklepom ugovoru tožeče stranke ugodeno, je bila taksa tudi pravilno odmerjena, same višine sodne takse pa v preostalem delu tožeča stranka tudi ne izpodbija. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je v preostalem delu (razen glede plačilnega naloga za sodno takso za pritožbo z dne 16.9.2011, ki pravilno znaša 8,00 EUR in ne 93,00 EUR) ugovor zavrnilo, je pravilna. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).