Jedro

Tožnik je predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 12. 10. 2018, vložil 9. 6. 2020 iz razloga, ker mu bosanski nosilec zavarovanja invalidsko pokojnino izplačuje od 18. 3. 2011 dalje. Slednje dejstvo v predmetni zadevi ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP-a. Torej starega novega dejstva, ki ga tožnik nebi mogel uveljavljati v pravnomočno končanem postopku o priznani pravici do invalidske pokojnine od 1. 1. 2015 dalje. Tudi sicer bi glede na 263. člen ZUP-a lahko obnovo uveljavljal le v enomesečnem subjektivnem roku.

Glede na to, da je predmet socialnega spora presoja zakonitosti posamičnih upravnih aktov o zavrženem predlogu za obnovo upravnega postopka, ni procesne predpostavke za vsebinsko sojenje o tožbi v delu zahtevka, ki se nanaša na priznanje pravice do invalidske pokojnine od 18. 3. 2011 dalje. Ta del zavrnilne sodbe nima dejanskih niti pravnih razlogov. Gre za bistveno kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Ker je na to kršitev pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 358. člena ZPP v tem delu sodbo spremenilo in tožbo o vtoževani invalidski pokojnini od 18. 3. 2011 dalje, zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v delu, ki se nanaša na odpravo odločbe z dne 29. 3. 2021 ter sklepa z dne 11. 1. 2021, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. V preostalem se sodba spremeni in tožba glede vtoževane pravice do invalidske pokojnine od 18. 3. 2011 dalje, zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. ..., št. dosjeja: ... z dne 29. 3. 2021 in sklepa št. ..., št. dosjeja: ... z dne 11. 1. 2021 ter priznanje pravice do invalidske pokojnine od 18. 3. 2011 dalje. Presodilo je, da sta izpodbijana posamična upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo tožnik vlaga pravočasno pritožbo zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na spremembo tako, da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine od 18. 3. 2011 dalje. V Bosni in Hercegovini je upokojen od 18. 3. 2011 dalje na podlagi I. kategorije invalidnosti, zato bi moral na podlagi iste bolezni in istih izvidov imeti tudi v Sloveniji priznano pokojnino od istega dne dalje. Torej od 18. 3. 2011 in ne šele od 1. 1. 2015. Glede na diagnozo, in sicer arterijsko hipertenzijo, hipertenzivno bolezen srca, možganske ishemične napade in duševne motnje, se ne more sprijazniti, da ni dobil invalidske pokojnine od dneva, ko je nastopila invalidnost. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), po katerem sodišče po uradni dolžnosti pazi na absolutne bistvene kršitve iz 2. odst. 339. člena ZPP in pravilno uporabo materialnega prava, je potrebno pritožbo v delu, ki se nanaša na zavrnitev odprave izpodbijanih upravnih aktov zavrniti, zavrnilni del sodbe na priznanje pravice do invalidske pokojnine od 18. 3. 2011 dalje pa spremeniti in tožbo zavreči, ker za meritorno sojenje ni procesne predpostavke.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje je podana v 11. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2), ki za odločanje o pravicah iz obveznega zavarovanja odkazuje na uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku3 (ZUP). Po ZUP-u pa se lahko upravni postopek, zoper katerega več ni rednega pravnega sredstva obnovi, če je izpolnjen vsaj eden od obnovitvenih razlogov iz 260. člena in če je obnova predlagana v roku iz 1. odst. 263. člena ZUP-a. Torej v enem mesecu od dneva, ko je stranka lahko uporabila morebitno novo dejstvo ali dokaz, ki je obstajal že v prejšnjem postopku. Takšno dejansko procesno stanje v obravnavani zadevi zagotovo ni izpolnjeno, kot glede na listinsko dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu prepričljivo zaključuje sodišče prve stopnje.

6. Ni nikakršnega dvoma, da je tožnik predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 12. 10. 2018 vložil 9. 6. 2020 iz razloga, ker mu bosanski nosilec zavarovanja invalidsko pokojnino izplačuje od 18. 3. 2011 dalje. Slednje dejstvo v predmetni zadevi ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP-a. Torej starega novega dejstva, ki ga tožnik nebi mogel uveljavljati v pravnomočno končanem postopku o priznani pravici do invalidske pokojnine od 1. 1. 2015 dalje. Tudi sicer bi glede na 263. člen ZUP-a lahko obnovo uveljavljal le v enomesečnem subjektivnem roku.

7. Iz predhodnih procesnih razlogov je bil dne 9. 6. 2020 vložen predlog zakonito zavržen. Kot že poudarjeno, pri tujem nosilcu zavarovanja ugotovljena I. kategorija invalidnosti z dnem 18. 3. 2011 ne predstavlja novega dejstva, ki bi ga bilo mogoče uspešno uveljaviti v povezavi z odločbo slovenskega nosilca zavarovanja z dne 12. 10. 2018 o _odmeri_ invalidske pokojnine od 1. 1. 2015 dalje4. 8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta izpodbijana upravna akta o zavrženi obnovi pravilna in zakonita ter tožbeni zahtevek na njuno odpravo na podlagi 1. odst. 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih5 (ZDSS-1) utemeljeno zavrnilo, pritožba v tem obsegu ne more biti uspešna. Na podlagi 353. člena ZPP je potrebno pritožbo zavrniti in potrditi zavrnilni del sodbe, ki se nanaša na odpravo izpodbijanih upravnih aktov.

9. Glede na to, da je predmet socialnega spora presoja zakonitosti posamičnih upravnih aktov o zavrženem predlogu za obnovo upravnega postopka, ni procesne predpostavke za vsebinsko sojenje o tožbi v delu zahtevka, ki se nanaša na priznanje pravice do invalidske pokojnine od 18. 3. 2011 dalje. Ta del zavrnilne sodbe nima dejanskih niti pravnih razlogov. Gre za bistveno kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Ker je na to kršitev pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 358. člena ZPP v tem delu sodbo spremenilo in tožbo o vtoževani invalidski pokojnini od 18. 3. 2011 dalje, zavrglo.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami. 4 Pravica do invalidske pokojnine je tožniku pravnomočno priznana od 1. 1. 2015 dalje z odločbama z dne 18. 8. 2015 in z dne 10. 4. 2015, saj je bil s sodbo opr. št. XII Ps 1357/2015 z dne 9. 11. 2017 tožbeni zahtevek na njuno odpravo ter priznanje invalidske pokojnine od 18. 2. 2014 dalje pravnomočno zavrnjen! 5 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.