Jedro

Zaradi enotno vodenega postopka vloge stranke ni bilo moč deliti na vlogo obdolženke in zasebne tožilke, iz enakih razlogov pa ni bilo moč deliti niti vloge njenega zagovornika, postavljenega z odločbo BPP.

Odločba BPP ne pove kdo, koga in kje zastopa, temveč samo, kdo je plačnik zastopanja, kar je uveljavljeno stališče, potrjeno s sodno prakso.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kamniku je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se kazenski postopek zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja opravljanja po 161. členu KZ-1 na podlagi drugega odstavka 306. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ustavi, ker zasebna tožilka B. B. na glavno obravnavo določeno za 13. 11. 2019 ni pristopila v svojstvu zasebne tožilke in ni opravičila svojega izostanka. Navzočnosti odvetnika C. C. na navedenem naroku sodišče ni upoštevalo, zaradi ocene, da ga je B. B. za zastopanje po zasebni tožbi pooblastila šele na obravnavi 6. 1. 2020. 2. Zoper naveden sklep se je pritožil obdolženkin zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal ugoditev pritožbi ter „odpravo“ izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po proučitvi razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in podatkov spisa (za katerega je sicer bilo moč ugotoviti, da ni urejen v skladu s sodnim redom), višje sodišče ugotavlja, da je navedbam pritožnika moč v celoti slediti. V spisu se na listovni številki 43 in 44 nahaja odločba Bpp 000/2017 (ki v spis ni vložena v popolni obliki, saj ji manjka druga stran le-te), je pa iz izreka le-te razvidno, da je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči v zadevi II K 001/2017 z odločbo z dne 21. 8. 2017 B. B. sprva določen odvetnik D. D., namesto njega pa, z odločbo z dne 12. 2. 2019 določen odvetnik C. C. 5. S sklepom z dne 20. 2. 2019 je Okrajno sodišče v Kamniku združilo kazenska postopka, pod opr. št. II K 001/2017, zoper obdolženo B. B. na podlagi zasebne tožbe zasebnih tožilcev E. E. in A. A. zaradi kaznivih dejanj po prvem odstavku 158. in po prvem odstavku 160. člena KZ-1 in pod opr. št. V K 002/2017 (zoper obdolženega A. A., na podlagi zasebne tožbe, ki jo je vložila B. B., zaradi kaznivega dejanja po 161. členu KZ-1), ter je glede na odločitev okrajnega sodišča po navedeni združitvi zadev postal vodilni spis opr. št. II K 001/2017 (list. št. 46 do 47 spisa). Zaradi združitve teh dveh kazenskih zadev v enotno voden postopek je prišlo do situacije, da sta bila zasebna tožilka B. B. in zasebni tožilec A. A. hkrati tudi obdolženca. V taki situaciji je jasno, da smeta biti obe stranki zaslišani le kot obdolženca, saj glede kaznivega dejanja, katerega storitve je določena oseba obtožena, ne more biti zaslišan kot priča.1 Taka ugotovitev privede tudi do zaključka, da zaradi enotno vodenega postopka, vloge B. B. ni bilo moč deliti na vlogo obdolženke in zasebne tožilke in zato tudi ne vloge njenega zagovornika postavljenega z odločbo BPP. Višje sodišče pritrjuje pravilnim navedbam pritožnika, da odločba BPP ne pove, kdo, koga in kje zastopa, temveč samo kdo je plačnik zastopanja, kar je uveljavljeno stališče potrjeno s sodno prakso na katero se je pritožnik utemeljeno skliceval, višje sodišče pa pravilnosti njegovih navedb pritrjuje.

6. V času glavne obravnave 13. 11. 2019 (list. št. 39 do 40 spis), je torej postopek še vedno bil voden kot enoten postopek. Iz zapisnika s tega dne izhaja ugotovitev, kdo je oziroma kdo na narok ni pristopil ter določitev novega naroka za glavno obravnavo za 6. 1. 2020, ugotovitev, da je na naroku 13. 11. 2019, bil navzoč obdolženkin zagovornik odvetnik C. C., zato do procesne situacije, kot jo je sodišče razlagalo v izpodbijanem sklepu, sploh ni prišlo. Iz zapisnika o glavni obravnavi s tega dne tudi ne izhaja, da je sodišče sprejelo kakršenkoli sklep, na kakšni podlagi in s kakšno posledico (na kar je opozoril tudi pritožnik) in kar pomeni najmanj kršitev določb 79. in 80. člena ZKP, saj je odločitev o ustavitvi kazenskega postopka zanesljivo bistven podatek o poteku in vsebini procesnega dejanja, ki bi sicer moralo izhajati tudi iz zapisnika, pa ne izhaja, temveč so bile stranke seznanjene z določitvijo novega naroka za dne 6. 1. 2020, na katerem je prišlo do izločitve kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja po 161. členu KZ-1, ki je bil nato v nadaljevanju z izpodbijanim sklepom z dne 29. 1. 2020 tudi ustavljen. V takšnem postopanju prvostopenjskega sodišča, višje sodišče prepoznava zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ko je prvostopenjsko sodišče napačno štelo, da se odločba o brezplačni pravni pomoči določenega zagovornika ne nanaša na celoten - enotno voden postopek. V posledici napačnega razumevanja dejanskega stanja pa so bile sprejete tudi nadaljnje napačne procesne odločitve do katerih se višjemu sodišču sicer ni potrebno natančneje opredeljevati, ker je že dejstvo zmotno ugotovljenega dejanskega stanja glede obsega pooblastila privedlo do ugotovitve, da je tudi ustavitev kazenskega postopka neutemeljena. Te ugotovitve so narekovale ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1 Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2014, mag. Štefan Horvat, str. 533, točka 20 in str. 541.