Jedro

Tožnik kljub opozorilu sodišča o možnosti zavrženja njegove vloge, v kolikor je v danem roku ne bo popravil in dopolnil tako, da bo primerna za obravnavanje, tožbe ni ustrezno dopolnil. Tožba namreč kljub številnim dopolnitvam ni primerna za obravnavo, saj ne vsebuje določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka, zato jo je bilo potrebno zavreči (čl. 105 in 180 ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je tožbo tožnika z dne 11. 10. 2011 z dopolnitvami z dne 23. 11. 2011, 29. 12. 2011, 14. 1. 2012, 26. 2. 2012, 6. 6. 2012, 13. 5. 2013, in 4. 11. 2013 zavrglo.

Zoper navedeni sklep se laično pritožuje tožnik, smiselno zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je v pravnem pouku naveden napačen rok (8 dni namesto 15 dni), sodišču prve stopnje očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj ni obrazložilo, zakaj je zavrglo spor zaradi neizbire kandidata, tožbo pa je zavrglo kot nepopolno vlogo. Navaja, da ima tožba vse zahtevane vsebine, kar je očitno štelo tudi sodišče prve stopnje, če je določilo sodno takso in tožbo poslalo v odgovor.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 s sprem.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo niti zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Tožnik sodišču prve stopnje očita, da ni obrazložilo, zakaj je zavrglo spor zaradi neizbire kandidata. Pritožbeno sodišče v zvezi z navedeno očitano bistveno kršitvijo določb postopka ugotavlja, da ni podana, saj je sodišče prve stopnje svojo odločitev ustrezno obrazložilo. Tožnik sodišču prve stopnje očita še, da je tožbo nepravilno enačilo z nepopolno vlogo, saj se pojma tožba in vloga razlikujeta. Očitek je neutemeljen, saj prvi odstavek 105. člena ZPP izrecno določa, da so z vlogo mišljeni tožba, odgovor na tožbo, pravno sredstvo in druge izjave, predlogi ali sporočila, ki se vlagajo zunaj glavne obravnave.

Tožnik v pritožbi opozarja tudi na nepravilno navedbo roka za vložitev pritožbe v pravnem pouku sklepa. Pritožbeno sodišče v zvezi z navedenim pritrjuje tožniku, vendar hkrati ugotavlja, da kljub napačnemu pravnemu pouku njegove pravice niso bile v ničemer prizadete, zato kršitev ne vpliva na pravilnost in zakonitost sklepa.

Tožnik je tožbo in njene številne dopolnitve (navedene v izreku izpodbijanega sklepa) vložil zaradi spornega razpisa za delovno mesto računalničarja, objavljenega pri toženki, na katerega se je prijavil, vendar ni bil izbran. V svojih vlogah navaja, da je izpolnjeval pogoje glede izobrazbe, razpis pa je bil sporen iz več razlogov. Toženki očita diskriminatorno ravnanje ob zaposlovanju in zahteva ponovitev razpisnega postopka. Kasneje zahteva še odškodnino v petkratni vrednosti plačilnega naloga, izdanega s strani Inšpektorata RS za delo, ter povrnitev pravdnih stroškov in sodnih taks. Nato vtožuje še odškodnino v višini 41.000,00 EUR zaradi kršenja prepovedi diskriminacije in enakosti pri zaposlovanju ter odškodnino v višini 500.000,00 EUR zaradi dodatne diskriminacije kršitve ugleda in dobrega imena ter zanikane strokovnosti. Od toženke zahteva tudi z zakonom določeno oškodovanost dohodka od 1. 9. 2012. Sodišče prve stopnje je tožniku s sklepom z dne 16. 8. 2013, ki ga je tožnik prejel 21. 8. 2013, naložilo, da mora v roku 15 dni od prejema sklepa vlogo z dne 11. 10. 2011, opredeljeno kot tožba zaradi spornega razpisa in možne diskriminacije, dopolnjeno z več vlogami, popraviti in dopolniti tako, da navede sporni predmet, postavi določen in jasen tožbeni zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in predlaga ustrezne dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Tako popravljeno in dopolnjeno vlogo skupaj s ustreznimi prilogami mora po napotku sodišča prve stopnje predložiti v dveh izvodih. Tožnika je tudi izrecno opozorilo, da če ne bo ravnal po nalogu sodišča prve stopnje v sklepu, bo sodišče njegovo tožbo zavrglo. Hkrati ga je poučilo o možnosti vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč in da se bo, v kolikor bo v roku, ki določa za popravo tožbe, vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in o tem obvestil sodišče, rok za dopolnitev vloge štel od dneva vročitve sklepa o brezplačni pravni pomoči. Tožnik je sodišče prve stopnje dne 2. 9. 2013 obvestil o vložitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč, ki pa je bila s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Bpp 577/2013 z dne 17. 10. 2013, zavržena. Tožnik je tožbo dopolnil dne 4. 11. 2013. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da tožnik kljub opozorilu sodišča o možnosti zavrženja njegove vloge, v kolikor je v danem roku ne bo popravil in dopolnil tako, da bo primerna za obravnavanje, tožbe ni ustrezno dopolnil. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo utemeljeno zavrglo. Tožba namreč kljub številnim dopolnitvam ni primerna za obravnavo, saj ne vsebuje določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka. V zvezi s pritožbeno navedbo, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaze po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima povezave s samo sestavo tožbe, ki mora imeti obvezno vsebino, kot je predpisana v 105. in 180. členu ZPP.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani s pritožbo zatrjevani razlogi, prav tako ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.