- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
UPRS Sodba II U 299/2022-21
ECLI:SI:UPRS:2024:II.U.299.2022.21 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Jedro
Treba je ugotoviti, ali kmetijska dejavnost za A. A. pomeni glavno dejavnost, ob tem da je - ob izvajanju te dejavnosti - še zaposlen kot pek. Ugotoviti je torej treba, dohodek iz katere dejavnosti pomeni zanj poglavitni vir za preživljanje, kateri dohodek je v relevantnem letu večji.
Treba je ugotoviti, ali kmetijska dejavnost za A. A. pomeni glavno dejavnost, ob tem da je - ob izvajanju te dejavnosti - še zaposlen kot pek. Ugotoviti je torej treba, dohodek iz katere dejavnosti pomeni zanj poglavitni vir za preživljanje, kateri dohodek je v relevantnem letu večji.
Izrek
Izrek
I.Tožba se zavrne.
I.Tožba se zavrne.
II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
Obrazložitev
Obrazložitev
1.Z izpodbijano odločbo je bil odobren pravni posel za nakup kmetijskega zemljišča parc. št. 503 v izmeri 0,2636 ha k.o. ... za kupnino 4.100,00 EUR kupcu A. A. (1. točka izreka), pravni posel za nakup navedenega zemljišča kupcu B. B. pa je bil z 2. točko izreka zavrnjen. Iz obrazložitve izhaja, da je izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, potem ko je Upravno sodišče RS s sodbo II U 474/2019-12 z dne 2. 3. 2022 prvo odločitev upravnih organov v predmetni zadevi, to je odločbo z dne 15. 5. 2019, odpravilo in zadevo vrnilo v nov postopek. Prvostopni organ ugotavlja, da je bila ponudba lastnice predmetne nepremičnine C. C. za prodajo predmetne nepremičnine v skladu z določbo 20. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) nabita na oglasno desko Upravne enote ... in objavljena na enotnem državnem portalu e-uprava od 1. 2. 2019 do 7. 3. 2019, ko je potekel rok ponudbe. V zakonitem 30-dnevnem roku sta pisno izjavo o sprejemu ponudbe na podlagi 21. člena ZKZ podala tožnik in A. A.
1.Z izpodbijano odločbo je bil odobren pravni posel za nakup kmetijskega zemljišča parc. št. 503 v izmeri 0,2636 ha k.o. ... za kupnino 4.100,00 EUR kupcu A. A. (1. točka izreka), pravni posel za nakup navedenega zemljišča kupcu B. B. pa je bil z 2. točko izreka zavrnjen. Iz obrazložitve izhaja, da je izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, potem ko je Upravno sodišče RS s sodbo II U 474/2019-12 z dne 2. 3. 2022 prvo odločitev upravnih organov v predmetni zadevi, to je odločbo z dne 15. 5. 2019, odpravilo in zadevo vrnilo v nov postopek. Prvostopni organ ugotavlja, da je bila ponudba lastnice predmetne nepremičnine C. C. za prodajo predmetne nepremičnine v skladu z določbo 20. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) nabita na oglasno desko Upravne enote ... in objavljena na enotnem državnem portalu e-uprava od 1. 2. 2019 do 7. 3. 2019, ko je potekel rok ponudbe. V zakonitem 30-dnevnem roku sta pisno izjavo o sprejemu ponudbe na podlagi 21. člena ZKZ podala tožnik in A. A.
2.Za oba je bilo na podlagi vpogleda v uradne evidence ugotovljeno, da nimata priznanega statusa kmeta. Iz nadaljnjih ugotovitev upravnega organa izhaja, da ima tožnik v lasti 1,9612 ha zemljišč, s kmetovanjem pa se ukvarja kot glavno in edino dejavnostjo ter je namestnik na KMG MID-u ..., kjer je pripisanih 20,5493 ha GERKOV v obdelavi. Na kmetiji se ukvarjajo s prašičerejo in poljedelstvom ter s prodajo in neposrednimi plačili dosegajo okoli 15.000,00 EUR dohodka na posameznega družinskega člana. Zemljišča obdeluje sam ter je za obdelovanje kmetijskih zemljišč ustrezno usposobljen. B. B. je predložil dohodke iz kmetijske dejavnosti, ki jih je prejel v letu 2018 in ki presegajo znesek 20.000,00 EUR.
2.Za oba je bilo na podlagi vpogleda v uradne evidence ugotovljeno, da nimata priznanega statusa kmeta. Iz nadaljnjih ugotovitev upravnega organa izhaja, da ima tožnik v lasti 1,9612 ha zemljišč, s kmetovanjem pa se ukvarja kot glavno in edino dejavnostjo ter je namestnik na KMG MID-u ..., kjer je pripisanih 20,5493 ha GERKOV v obdelavi. Na kmetiji se ukvarjajo s prašičerejo in poljedelstvom ter s prodajo in neposrednimi plačili dosegajo okoli 15.000,00 EUR dohodka na posameznega družinskega člana. Zemljišča obdeluje sam ter je za obdelovanje kmetijskih zemljišč ustrezno usposobljen. B. B. je predložil dohodke iz kmetijske dejavnosti, ki jih je prejel v letu 2018 in ki presegajo znesek 20.000,00 EUR.
3.Izbrani kupec A. A. ima v času sprejema ponudbe v lasti 0,5600 ha kmetijskih zemljišč. Je nosilec KMG MID-a ..., kjer je pripisanih 11,8775 ha GERKOV v obdelavi. Na kmetiji se ukvarjajo s prašičerejo, govedorejo in poljedelstvom. Zemljišča obdeluje sam ter je za to ustrezno usposobljen.
3.Izbrani kupec A. A. ima v času sprejema ponudbe v lasti 0,5600 ha kmetijskih zemljišč. Je nosilec KMG MID-a ..., kjer je pripisanih 11,8775 ha GERKOV v obdelavi. Na kmetiji se ukvarjajo s prašičerejo, govedorejo in poljedelstvom. Zemljišča obdeluje sam ter je za to ustrezno usposobljen.
4.Iz izpiska prometa na računu pri .. banki ..., ki glasi na ime A. A. izhaja, da je v obdobju od 1.1. 2018 do 31. 12. 2018 iz naslova prodaje pridelkov ter živine z neposrednimi plačili dosegel dohodek 13.610,23 EUR. V izjavi je še navedel, da prodaja prašiče, in sicer okoli 10 komadov, kar skupaj prinese 4.400,00 EUR, koruzo 2000 kg, kar pomeni 400,00 EUR ter redi 10 kokoši in za to doseže 400,00 EUR dohodka. Glede na navedeno upravni organ ugotavlja, da znaša skupni dohodek A. A., ki ga je prejel iz kmetijske dejavnosti za leto 2018, 18.810,00 EUR. Iz predloženega obračuna dohodkov, izplačanih A. A. od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018 kot zaposlenemu v PPS - Č., d.o.o., pa izhaja dohodek v višini 14.576,67 EUR.
4.Iz izpiska prometa na računu pri .. banki ..., ki glasi na ime A. A. izhaja, da je v obdobju od 1.1. 2018 do 31. 12. 2018 iz naslova prodaje pridelkov ter živine z neposrednimi plačili dosegel dohodek 13.610,23 EUR. V izjavi je še navedel, da prodaja prašiče, in sicer okoli 10 komadov, kar skupaj prinese 4.400,00 EUR, koruzo 2000 kg, kar pomeni 400,00 EUR ter redi 10 kokoši in za to doseže 400,00 EUR dohodka. Glede na navedeno upravni organ ugotavlja, da znaša skupni dohodek A. A., ki ga je prejel iz kmetijske dejavnosti za leto 2018, 18.810,00 EUR. Iz predloženega obračuna dohodkov, izplačanih A. A. od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018 kot zaposlenemu v PPS - Č., d.o.o., pa izhaja dohodek v višini 14.576,67 EUR.
5.Tekom postopka je A. A. upravnemu organu predložil še mnenje Kmetijsko svetovalne službe, izdano dne 18. 5. 2022, iz katerega izhaja, da je letni dohodek na njegovi kmetiji za leto 2018 znašal 24.962,00 EUR. Dne 30. 5. 2022 je vložil še dopolnilno mnenje Kmetijsko svetovalne službe, izdano dne 18. 5. 2022, ki je bilo dopolnjeno s preračunom dohodka na eno polno delovno moč, torej na člana kmetijskega gospodarstva, ki v letu 2018 znaša 16.641,30 EUR.
5.Tekom postopka je A. A. upravnemu organu predložil še mnenje Kmetijsko svetovalne službe, izdano dne 18. 5. 2022, iz katerega izhaja, da je letni dohodek na njegovi kmetiji za leto 2018 znašal 24.962,00 EUR. Dne 30. 5. 2022 je vložil še dopolnilno mnenje Kmetijsko svetovalne službe, izdano dne 18. 5. 2022, ki je bilo dopolnjeno s preračunom dohodka na eno polno delovno moč, torej na člana kmetijskega gospodarstva, ki v letu 2018 znaša 16.641,30 EUR.
6.Upravni organ zaključuje, da sta tako B. B. kot A. A. v času sprejema ponudbe za nakup predmetne nepremičnine izpolnjevala pogoje za predkupnega upravičenca po 4. točki 23. člena ZKZ - kot drug kmet. Glede na določilo drugega odstavka 23. člena ZKZ upravni organ ugotavlja, da obema prijaviteljema pomeni kmetovanje edino (B. B.) ali glavno (A. A.) dejavnost, oba pa zemljišče obdelujeta sama.
6.Upravni organ zaključuje, da sta tako B. B. kot A. A. v času sprejema ponudbe za nakup predmetne nepremičnine izpolnjevala pogoje za predkupnega upravičenca po 4. točki 23. člena ZKZ - kot drug kmet. Glede na določilo drugega odstavka 23. člena ZKZ upravni organ ugotavlja, da obema prijaviteljema pomeni kmetovanje edino (B. B.) ali glavno (A. A.) dejavnost, oba pa zemljišče obdelujeta sama.
7.Zoper to odločitev je tožnik vložil pritožbo, ki je bila z odločbo organa druge stopnje kot neutemeljena zavrnjena.
7.Zoper to odločitev je tožnik vložil pritožbo, ki je bila z odločbo organa druge stopnje kot neutemeljena zavrnjena.
8.V zvezi s pritožbenimi navedbami o tem, da upravni organ prve stopnje ni pravilno ugotovil letnega dohodka na kmetiji za let0 2018 in letnega dohodka na člana kmetijskega gospodarstva oziroma člana družinske skupnosti na kmetijskem gospodarstvu za A. A., drugostopni organ pojasnjuje, da je glede tega pritožnik prekludiran, saj so mu bile vse navedene listine v postopku vročene in je bil z njimi seznanjen ter vsebini teh dokumentov ni nasprotoval. Sicer pa pritožnik tudi v pritožbi ni pojasnil utemeljenih razlogov, zakaj dejstev, ki jih navaja šele v pritožbi, ni izpodbijal že v postopku na prvi stopnji. V postopku je bilo tudi ugotovljeno, da oba prijavitelja kmetijska zemljišča obdelujeta sama in ne drži pritožbena trditev, da se prvostopni organ do tega ni opredelil. Drugostopni organ zaključuje, da je po njegovi presoji izpodbijana odločitev pravilna.
8.V zvezi s pritožbenimi navedbami o tem, da upravni organ prve stopnje ni pravilno ugotovil letnega dohodka na kmetiji za let0 2018 in letnega dohodka na člana kmetijskega gospodarstva oziroma člana družinske skupnosti na kmetijskem gospodarstvu za A. A., drugostopni organ pojasnjuje, da je glede tega pritožnik prekludiran, saj so mu bile vse navedene listine v postopku vročene in je bil z njimi seznanjen ter vsebini teh dokumentov ni nasprotoval. Sicer pa pritožnik tudi v pritožbi ni pojasnil utemeljenih razlogov, zakaj dejstev, ki jih navaja šele v pritožbi, ni izpodbijal že v postopku na prvi stopnji. V postopku je bilo tudi ugotovljeno, da oba prijavitelja kmetijska zemljišča obdelujeta sama in ne drži pritožbena trditev, da se prvostopni organ do tega ni opredelil. Drugostopni organ zaključuje, da je po njegovi presoji izpodbijana odločitev pravilna.
9.Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačno uporabljenega materialnega prava. Sprejeta je bila napačna odločitev, da se lahko prodajalka kmetijskega zemljišča C. C. sama odloči, komu bo predmetno kmetijsko zemljišče prodala. Prvostopni organ ni pravilno ugotovil letnega dohodka na kmetiji za leto 2018 in letnega dohodka na člana kmetijskega gospodarstva oziroma člana družinske skupnosti na kmetijskem gospodarstvu za kupca A. A. Tožeča stranka pri tem izpostavlja, da se mnenje kmetijske svetovalne službe izdela na podlagi samoocene, zato ne more biti merodajni dokaz za realno stanje dohodkov na kmetiji kupca A. A. Svojih navedb, da proda doma še cca 10 komadov prašičev, 2000 kg koruze in da redi kokoši ter prodaja jajca ni z ničemer dokazal. Mnenje Kmetijske svetovalne službe in dopolnitve tega mnenja pa so izdelane na podlagi samoocene, ki jo je podal A. A. sam. Pri tem prvostopni organ ne bi smel spregledati, da A. A. obdeluje 11,8775 ha GERKOV, tožeča stranka pa 20,5493 ha GERKOV. Po mnenju tožeče stranke bi morala Upravna enota ... upoštevati zgolj dohodek, ki je razviden iz izpiskov prometa pri ... banki ... Razen tega upravna enota ni posebej ugotavljala drugega pogoja, na podlagi katerega lahko ima isto rangiran predkupni upravičenec iz prvega odstavka 23. člena ZKZ prednost pri nakupu kmetijskega zemljišča, in sicer če kmeta zemljišče obdelujeta sama. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.
9.Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačno uporabljenega materialnega prava. Sprejeta je bila napačna odločitev, da se lahko prodajalka kmetijskega zemljišča C. C. sama odloči, komu bo predmetno kmetijsko zemljišče prodala. Prvostopni organ ni pravilno ugotovil letnega dohodka na kmetiji za leto 2018 in letnega dohodka na člana kmetijskega gospodarstva oziroma člana družinske skupnosti na kmetijskem gospodarstvu za kupca A. A. Tožeča stranka pri tem izpostavlja, da se mnenje kmetijske svetovalne službe izdela na podlagi samoocene, zato ne more biti merodajni dokaz za realno stanje dohodkov na kmetiji kupca A. A. Svojih navedb, da proda doma še cca 10 komadov prašičev, 2000 kg koruze in da redi kokoši ter prodaja jajca ni z ničemer dokazal. Mnenje Kmetijske svetovalne službe in dopolnitve tega mnenja pa so izdelane na podlagi samoocene, ki jo je podal A. A. sam. Pri tem prvostopni organ ne bi smel spregledati, da A. A. obdeluje 11,8775 ha GERKOV, tožeča stranka pa 20,5493 ha GERKOV. Po mnenju tožeče stranke bi morala Upravna enota ... upoštevati zgolj dohodek, ki je razviden iz izpiskov prometa pri ... banki ... Razen tega upravna enota ni posebej ugotavljala drugega pogoja, na podlagi katerega lahko ima isto rangiran predkupni upravičenec iz prvega odstavka 23. člena ZKZ prednost pri nakupu kmetijskega zemljišča, in sicer če kmeta zemljišče obdelujeta sama. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.
10.Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi prvostopne in drugostopne odločbe ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
10.Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi prvostopne in drugostopne odločbe ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
11.Tožba je bila vročena v odgovor tudi A. A. in C. C., ki nastopata v tem upravnem sporu kot prizadeti stranki v smislu 3. alineje 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki na tožbo nista odgovorila.
11.Tožba je bila vročena v odgovor tudi A. A. in C. C., ki nastopata v tem upravnem sporu kot prizadeti stranki v smislu 3. alineje 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki na tožbo nista odgovorila.
12.V predmetni zadevi je sodišče opravilo narok za glavno obravnavo dne 23. 10. 2024 v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke (58. člen ZUS-11). Prizadeti stranki sta na naroku navajali, da menita, da je izpodbijana odločitev pravilna in se s tem smiselno zavzeli za zavrnitev tožbe. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse predložene listine, zaslišalo tožnika in stranko z interesom A. A. in po tako izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tožba ni utemeljena.
12.V predmetni zadevi je sodišče opravilo narok za glavno obravnavo dne 23. 10. 2024 v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke (58. člen ZUS-1 1 ). Prizadeti stranki sta na naroku navajali, da menita, da je izpodbijana odločitev pravilna in se s tem smiselno zavzeli za zavrnitev tožbe. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse predložene listine, zaslišalo tožnika in stranko z interesom A. A. in po tako izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tožba ni utemeljena.
13.ZKZ v prvem odstavku 23. člena določa, da lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni z drugimi zakoni določeno drugače, uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je na prodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je na prodaj; 4. drug kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in 6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS za Republiko Slovenijo.
13.ZKZ v prvem odstavku 23. člena določa, da lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni z drugimi zakoni določeno drugače, uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je na prodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je na prodaj; 4. drug kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in 6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS za Republiko Slovenijo.
14.Po drugem odstavku 23. člena ZKZ se ob enakih pogojih med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu: 1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost; 2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje; 3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe. Kmetijska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva pridobljena iz te dejavnosti pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje (tretji odstavek 23. člena ZKZ).
14.Po drugem odstavku 23. člena ZKZ se ob enakih pogojih med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu: 1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost; 2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje; 3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe. Kmetijska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva pridobljena iz te dejavnosti pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje (tretji odstavek 23. člena ZKZ).
15.V skladu s 1. alineo 24. člena ZKZ je kmet fizična oseba, ki je lastnica zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je zato obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. Za kmetijsko dejavnost se štejejo vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti. Kot pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred uveljavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju (drugi odstavek 24. člena ZKZ). Če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet oziroma samostojni podjetnik posameznik oziroma ali je pravna oseba kmetijska organizacija, odloča o tem upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma kmetijska organizacija uporabljajo (šesti odstavek 24. člena ZKZ).
15.V skladu s 1. alineo 24. člena ZKZ je kmet fizična oseba, ki je lastnica zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je zato obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. Za kmetijsko dejavnost se štejejo vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti. Kot pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred uveljavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju (drugi odstavek 24. člena ZKZ). Če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet oziroma samostojni podjetnik posameznik oziroma ali je pravna oseba kmetijska organizacija, odloča o tem upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma kmetijska organizacija uporabljajo (šesti odstavek 24. člena ZKZ).
16.Po drugem odstavku 111. člena ZKZ se ne glede na določbe tretjega odstavka 24. člena tega zakona in prvega odstavka tega člena šteje, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če je starejši od 30 let in ima od 15 leta starosti dalje najmanj 5 let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti.
16.Po drugem odstavku 111. člena ZKZ se ne glede na določbe tretjega odstavka 24. člena tega zakona in prvega odstavka tega člena šteje, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če je starejši od 30 let in ima od 15 leta starosti dalje najmanj 5 let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti.
17.V predmetni zadevi ni sporno, da oba zainteresirana kupca izpolnjujeta pogoje, da štejeta za kmeta po določbah 24. člena ZKZ in sta kot "druga kmeta" uvrščena na 4. točko prvega odstavka 23. člena ZKZ, v takem primeru pa se pravica do nakupa določi po določbah drugega odstavka 23. člena ZKZ. Med strankami je sporno, ali je pravilna ugotovitev upravnih organov, da sta zainteresirana kupca izenačena po 1. točki drugega odstavka 23. člena ZKZ. Ta na prvo mesto postavlja kmeta, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost.
17.V predmetni zadevi ni sporno, da oba zainteresirana kupca izpolnjujeta pogoje, da štejeta za kmeta po določbah 24. člena ZKZ in sta kot "druga kmeta" uvrščena na 4. točko prvega odstavka 23. člena ZKZ, v takem primeru pa se pravica do nakupa določi po določbah drugega odstavka 23. člena ZKZ. Med strankami je sporno, ali je pravilna ugotovitev upravnih organov, da sta zainteresirana kupca izenačena po 1. točki drugega odstavka 23. člena ZKZ. Ta na prvo mesto postavlja kmeta, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost.
18.Tožeča stranka - ni razhajanj o tem, da je zanjo kmetijska dejavnost edina dejavnost - nasprotuje ugotovitvi upravnih organov, da A. A. kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost. Da to zanj ni edina dejavnost ni sporno, saj je ob tem, da se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, zaposlen kot pek.
18.Tožeča stranka - ni razhajanj o tem, da je zanjo kmetijska dejavnost edina dejavnost - nasprotuje ugotovitvi upravnih organov, da A. A. kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost. Da to zanj ni edina dejavnost ni sporno, saj je ob tem, da se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, zaposlen kot pek.
19.Pri odločitvi tem je treba uporabiti tretji odstavek 23. člena ZKZ. Ta določa, da kmetijska dejavnost šteje za edino oziroma glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva pridobljena iz te dejavnosti pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje.
19.Pri odločitvi tem je treba uporabiti tretji odstavek 23. člena ZKZ. Ta določa, da kmetijska dejavnost šteje za edino oziroma glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva pridobljena iz te dejavnosti pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje.
20.Prvostopni organ je ugotovil, da dohodek, ki ga je A. A. v letu 2018 prejel iz zaposlitve, znaša 14.576,67 EUR. Glede dohodkov iz kmetijske dejavnosti je prvostopni organ svojo odločitev oprl na izpisek prometa iz TRR, ki ga ima A. A. pri ... banki, iz katerega je razviden promet iz prodaje pridelkov in živine v višini 13.610,23 EUR. Razen tega je povedal, da proda doma še prašiče, iz česar ima 4.400,00 EUR prihodkov, koruzo, kar prinese 400,00 EUR in enak znesek, torej 400,00 EUR, za prodana jajca. A. A. je predložil še mnenje Kmetijsko svetovalne službe, iz katerega izhajajo prihodki na njegovi kmetiji v višini 24.962,00 EUR oziroma na družinskega člana 16.641,30 EUR.
20.Prvostopni organ je ugotovil, da dohodek, ki ga je A. A. v letu 2018 prejel iz zaposlitve, znaša 14.576,67 EUR. Glede dohodkov iz kmetijske dejavnosti je prvostopni organ svojo odločitev oprl na izpisek prometa iz TRR, ki ga ima A. A. pri ... banki, iz katerega je razviden promet iz prodaje pridelkov in živine v višini 13.610,23 EUR. Razen tega je povedal, da proda doma še prašiče, iz česar ima 4.400,00 EUR prihodkov, koruzo, kar prinese 400,00 EUR in enak znesek, torej 400,00 EUR, za prodana jajca. A. A. je predložil še mnenje Kmetijsko svetovalne službe, iz katerega izhajajo prihodki na njegovi kmetiji v višini 24.962,00 EUR oziroma na družinskega člana 16.641,30 EUR.
21.Glede na navedeno se sodišče strinja z zaključkom upravnih organov, da prihodki A. A. iz naslova kmetijstva v letu 2018 presegajo znesek 14.575,67, ki ga je v tem letu prejel iz naslova zaposlitve, kar pomeni, da zanj predstavljajo poglavitni vir za preživljanje.
21.Glede na navedeno se sodišče strinja z zaključkom upravnih organov, da prihodki A. A. iz naslova kmetijstva v letu 2018 presegajo znesek 14.575,67, ki ga je v tem letu prejel iz naslova zaposlitve, kar pomeni, da zanj predstavljajo poglavitni vir za preživljanje.
22.Napačno je stališče tožeče stranke, da okoliščina, da je A. A. v letu 2018 iz kmetijske dejavnosti dobil večji dohodek, kot iz zaposlitve, kjer je dobil 14.576,67 EUR, ni izkazana. Ob znesku 13.610,23 EUR, ki izhaja iz prometa na njegovem TRR, je A. A. podal še izjavo o prihodkih, ki jih dobi s prodajo pridelkov neposredno na kmetiji. Navedeno je običajna praksa na kmetijah, zato ni nobenega razloga, da upravni organ in sodišče temu ne bi sledilo.
22.Napačno je stališče tožeče stranke, da okoliščina, da je A. A. v letu 2018 iz kmetijske dejavnosti dobil večji dohodek, kot iz zaposlitve, kjer je dobil 14.576,67 EUR, ni izkazana. Ob znesku 13.610,23 EUR, ki izhaja iz prometa na njegovem TRR, je A. A. podal še izjavo o prihodkih, ki jih dobi s prodajo pridelkov neposredno na kmetiji. Navedeno je običajna praksa na kmetijah, zato ni nobenega razloga, da upravni organ in sodišče temu ne bi sledilo.
23.Razen tega je A. A. predložil še mnenji kmetijsko svetovalne službe o dohodkih na njegovi kmetiji v letu 2018, ki se nanašata na kmetijo kot celoto oziroma na člana kmetijskega gospodarstva, tudi po mnenju te službe pa gre v obeh primerih za dohodek, ki presega znesek 14.575,67 EUR.
23.Razen tega je A. A. predložil še mnenji kmetijsko svetovalne službe o dohodkih na njegovi kmetiji v letu 2018, ki se nanašata na kmetijo kot celoto oziroma na člana kmetijskega gospodarstva, tudi po mnenju te službe pa gre v obeh primerih za dohodek, ki presega znesek 14.575,67 EUR.
24.Za odločitev v predmetni zadevi ni potrebno ugotoviti, koliko natančno je znašal dohodek iz kmetijske dejavnosti za A. A. v letu 2018. V skladu s 1. točko drugega odstavka in tretjim odstavkom 23. člena ZKZ je namreč treba ugotoviti (le), ali kmetijska dejavnost za A. A. pomeni glavno dejavnost, ob tem da je - ob izvajanju te dejavnosti - še zaposlen kot pek. Ugotoviti je torej treba, dohodek iz katere dejavnosti pomeni zanj poglavitni vir za preživljanje, kar pomeni, kateri dohodek (torej iz kmetijske dejavnosti ali iz zaposlitve) je v relevantnem letu večji. Izveden ugotovitveni postopek daje tudi po presoji sodišča zadostno dejansko podlago za zaključek, da je to dohodek iz kmetijske dejavnosti.
24.Za odločitev v predmetni zadevi ni potrebno ugotoviti, koliko natančno je znašal dohodek iz kmetijske dejavnosti za A. A. v letu 2018. V skladu s 1. točko drugega odstavka in tretjim odstavkom 23. člena ZKZ je namreč treba ugotoviti (le), ali kmetijska dejavnost za A. A. pomeni glavno dejavnost, ob tem da je - ob izvajanju te dejavnosti - še zaposlen kot pek. Ugotoviti je torej treba, dohodek iz katere dejavnosti pomeni zanj poglavitni vir za preživljanje, kar pomeni, kateri dohodek (torej iz kmetijske dejavnosti ali iz zaposlitve) je v relevantnem letu večji. Izveden ugotovitveni postopek daje tudi po presoji sodišča zadostno dejansko podlago za zaključek, da je to dohodek iz kmetijske dejavnosti.
25.Tega zaključka tudi tožnikova izpovedba, da so mnenja kmetijsko svetovalne službe nerelevantna, ne more omajati. Tožnik namreč na splošno opisuje, da ta služba upošteva podatke iz subvencijskih vlog. Zakaj bi bilo to napačno, tožnik ne pojasni, okoliščin, iz katerih bi bilo konkretno mnenje, to je mnenje Kmetijsko svetovalne službe Ptuj pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj z dne 18. 5. 2022, napačno, pa ne navaja. Pri tem je pritrditi drugostopni odločbi, da bi moral tožnik tovrstne ugovore uveljavljati v postopku pred organom prve stopnje, saj lahko nova dejstva in okoliščine v pritožbenem postopku uveljavlja le, če jih stranka upravičeno ni mogla uveljavljati pred organom prve stopnje (tretji odstavek 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP 2 ). Tudi v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Razlogov, zaradi katerih tovrstnih ugovorov ne bi mogel uveljavljati pred prvostopnim upravnim organom, tožnik ne navaja, in tudi iz podatkov upravnega spisa to ne izhaja.
26.Tožeči stranki tudi ni mogoče pritrditi, da v izpodbijani odločbi ni ugotovitev o tem, ali zainteresirana kupca zemljišče obdelujeta z lastnim delom, to je pogoju iz 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ. Prvostopni upravni organ je navedeno ugotovil za oba zainteresirana kupca, ki sta to potrdila tudi v svoji izpovedbi, ko sta bila kot stranki zaslišana pred sodiščem. Oba sta izrecno povedala, da zemljišče obdelujeta sama skupaj z družino.
27.Na osnovi navedenega sodišče zaključuje, da sta oba zainteresirana kupca, torej tožnik in prizadeta stranka A. A. izenačena po 1. in 2. točki drugega odstavka 23. člena ZKZ, kar pomeni, da se pravni posel prodaje oziroma nakupa zemljišča po 3. točki drugega odstavka tega člena odobri kupcu, ki ga določi prodajalec. Prodajalka C. C. je določila kupca A. A., zato je odločitev prvostopnega organa, ki je odobril pravni posel med njima, zavrnil pa pravni posel s tožnikom, pravilna.
28.K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da dejstev, ki so nastala po poteku roka za sprejem ponudbe ni mogoče upoštevati, zato so okoliščine, ki jih navaja tožnik v zvezi s tem, da je kasneje pridobil še druga zemljišča, s katerimi meji na prodajano nepremičnino, za odločitev v tej zadevi nerelevantne.
29.Odločanje o odobritvi pravnega posla temelji na zgoraj citiranih določbah ZKZ, te pa kot za odločitev pomembno dejansko podlago ne določajo površine, ki jo ima posamezen zainteresirani kupec že v rabi. Ker ZKZ tovrstnih okoliščin ne opredeljuje kot relevantnih pri odločanju o odobritvi pravnega posla za promet s kmetijskim zemljiščem, so tudi tovrstni ugovori tožeče stranke neutemeljeni.
30.Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).
31.Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.
-------------------------------
1 1 Ta določa, da če toženec ne pride na glavno obravnavo, se ta vseeno opravi. 2 Ta določa: v pritožbi lahko navaja pritožnik nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstojali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi.
Zveza:
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kmetijskih zemljiščih (1996) - ZKZ - člen 23, 23/2, 23/2-3
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.