Jedro

Ker je v obravnavani zadevi sklep o uvedbi preiskave, v katerem je podrobno obrazložen obstoj utemeljenega suma, postal pravnomočen le tri dni pred izdajo sklepa, s katerim je zunajobravnavni senat podaljšal pripor obd. I.B., in ker se v tem vmesnem času dejansko stanje ni v ničemer spremenilo, je zadoščalo, da se je prvostopno sodišče pri podaljšanju pripora glede obstoja utemeljenega suma sklicevalo na pravnomočni sklep o uvedbi preiskave.

Izrek

Zahteva zagovornika obd. I.B. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Zoper obd. I.B. ter soobd. S.K. in A.K. je bila s sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Kopru z dne 11.6.1999 uvedena preiskava zaradi utemeljenega suma, da so storili kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 311. člena KZ. Obd. I.B., ki se od 4.6.1999 nahaja v priporu iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), je bil iz istega pripornega razloga, s sklepom prvostopnega sodišča navedenim v uvodu te sodbe, pripor podaljšan do 4.8.1999, drugostopno sodišče pa je pritožbo obdolženca in njegovega zagovornika s sklepom z dne 9.7.1999 zavrnilo kot neutemeljeno.

Zagovornik obd. I.B. je zoper navedeni sklep sodišča druge stopnje dne 15.7.1999 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP in predlaga, da Vrhovno sodišče ta sklep razveljavi in pripor zoper obdolženca odpravi. Navaja, da drugostopno sodišče ni v celoti ocenilo vseh njegovih pritožbenih ugovorov in utemeljilo zavrnilnega stališča do pritožbenih navedb glede obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja. Zato izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, oziroma so ti razlogi nejasni in se ne dajo preizkusiti, s čimer je podana tudi kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic.

Vrhovna državna tožilka B.B. je v odgovoru, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, menila, da zahteva obdolženčevega zagovornika za varstvo zakonitosti ni utemeljena, ker se napadana sklepa o podaljšanju pripora sklicujeta na pravnomočni sklep o uvedbi preiskave, v katerem je natančno obrazložena utemeljenost suma, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Utemeljenost suma, da je obd. I.B. storil očitano mu kaznivo dejanje, je prvostopno sodišče v sklepu o podaljšanju pripora utemeljilo s sklicevanjem na pravnomočni sklep o uvedbi preiskave. V slednjem sklepu so bile skladno z določbo 1. odstavka 169. člena v zvezi s 3. odstavkom 168. člena ZKP podrobno navedene vse okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je obd. I.B. storil (skupaj s soobdolžencema) kaznivo dejanje po 2. odstavku 311. člena KZ. Zoper sklep o uvedbi preiskave se je pritožil tudi obd. I.B., ki je izpodbijal obstoj utemeljenega suma, vendar je zunajobravnavni senat prvostopnega sodišča to pritožbo kot neutemeljeno zavrnil s sklepom z dne 29.6.1999. Obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, je eden od zakonskih pogojev za odreditev in podaljšanje pripora. Ker pa je v obravnavani zadevi sklep o uvedbi preiskave, v katerem je podrobno obrazložen obstoj utemeljenega suma, postal pravnomočen le tri dni pred izdajo sklepa, s katerim je zunajobravnavni senat podaljšal pripor obd. I.B., in ker se v tem vmesnem času dejansko stanje ni v ničemer spremenilo, je zadoščalo, da se je prvostopno sodišče pri podaljšanju pripora glede obstoja utemeljenega suma sklicevalo na pravnomočni sklep o uvedbi preiskave.

V svoji pritožbi z dne 5.7.1999 zoper sklep o podaljšanju pripora je zagovornik obd. I.B. navajal, da dosedanji potek preiskave ni potrdil obstoja utemeljenega suma, da bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje in da tudi iz ostalih dokazov (prepoznave na kvesturi v Trstu) ni mogoče sprejeti zaključka o obstoju utemeljenega suma.

Zagovornik je tako s temi pritožbenimi navedbami v bistvu izpodbijal ugotovitve pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave, čeprav se od pravnomočnosti tega sklepa, na katerega se je izrecno skliceval sklep prvostopnega sodišča o podaljšanju pripora, dejansko stanje glede utemeljenega suma ni v ničemer spremenilo. Ob takšnem stanju stvari obrazložitev sodišča druge stopnje, "da doslej zbrani podatki in dokazi kažejo na utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje", po presoji Vrhovnega sodišča ne pomeni, da pritožbeno sodišče ni ocenilo pritožbenih navedb glede (ne)obstoja utemeljenega suma in da ni utemeljilo svojega stališča. Dejstvo, da se zagovornik s tem stališčem ne strinja, pa ne predstavlja v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljene bistvene kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP oziroma kršitve ustavne pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave Republike Slovenije).

Po povedanem uveljavljena kršitev zakona ni podana, zato je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornika obd. I.B. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).