Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi pooblaščenca morala ravnati z večjo skrbnostjo in svoje delo organizirati tako, da bi se s tožnikom lahko čim prej sestala, saj sta sklep prejela že 20. 4. 2022 in se je rok za pritožbo iztekel 28. 4. 2022. Ker pa je tožnik zbolel, bi lahko z njim komunicirala po telefonu, lahko pa bi, saj sta imela veljavno pooblastilo in potrebne podatke, vložila pritožbo, česar pa nista storila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da se sklep Vlade Republike Slovenije - Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 8. 6. 2022 razveljavi in se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja pa se naloži, da odloči o pravici po pritožbi v zakonitem roku (točka I izreka). Tožniku je naložilo, da v roku 15 dni plača toženki stroške postopka v višini 733,20 EUR brez obresti, po poteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka), tožnik pa sam krije svoje stroške postopka (točka III izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku skupaj s stroškovnimi posledicami pritožbenega postopka ugodi, oziroma da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče s to sodbo uveljavlja prakso, da naj odvetnik ne bi imel več osebnega pristopa do stranke, da bi ravnal po lastnih odločitvah in tudi v nasprotju z voljo stranke ter ji brez njene privolitve povzročal stroške. Pojasnjuje, da je bil institut vrnitve v prejšnje stanje uveden za primer, kadar stranka iz opravičljivih razlogov zamudi določen rok. Odločitev sodišča je rigorozna. Tožnik je izgubil pravico zaradi bolezni, ki se mu je pripetila (Covid-19). Komisija in sodišče očitno želita, da začnejo odvetniki opravljati delo proti volji stranke. Način komuniciranja med pooblaščencem in stranko je stvar njunega notranjega razmerja. Sprašuje se, na kakšen način bi lahko stranka ali odvetnik preprečila tožnikovo bolezen. Zamuda roka je nastala zaradi nezakrivljenega in nepredvidljivega dogodka resnejše narave. Če bi pooblaščenec ravnal v nasprotju z voljo tožnika, bi lahko bil deležen disciplinskih postopkov pred Odvetniško zbornico Slovenije. Odvetnik namreč ni avtoritativen organ. V zvezi s stroški postopka navaja, da ni jasno ali morda ne pomenijo kaznovanja delavca, ki se postavi za svoje pravice. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, saj je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, materialni predpisi pravilno uporabljeni, do kršitev postopka pa tekom odločanja ni prišlo. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je skladno z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi razlogi sodišča prve stopnje in pravnimi stališči iz obrazložitve izpodbijane sodbe.

7. Tožnik je dne 15. 3. 2022 po svojih pooblaščencih na Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, podal zahtevo za odpravo kršitev iz delovnega razmerja (obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje), ki je o zadevi odločilo s sklepom št. ... z dne 19. 4. 2022, s katerim je zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo. Sklep sta tožnikova pooblaščenca prejela 20. 4. 2022 in v postavljenem 8-dnevnem roku zoper sklep ni bilo pritožbe. Dne 3. 5. 2022 sta na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: Komisija) podala prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo zoper sklep z dne 19. 4. 2022, dne 16. 6. 2022 pa sta prejela sklep Komisije št. ... z dne 8. 6. 2022, s katerim je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnjen, pritožba zoper sklep pa zavržena. Zoper odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je tožnik vložil tožbo, s katero je zahteval razveljavitev sklepa Komisije z dne 8. 6. 2022 in odločitev, da se vrnitev v prejšnje stanje dovoli, Komisiji pa naloži, da odloči o pravici po pritožbi v zakonitem roku.

8. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je Komisija pravilno zavrnila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je ob upoštevanju določbe prvega odstavka 103. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in nadaljnji) ugotovila, da tožnik ni iz upravičenih razlogov zamudil roka za vložitev pritožbe, zato predlogu za vrnitev ni ugodila.

9. Kot nesporno med strankama je ugotovilo, da je imel tožnik ves čas pritožbenega roka zoper sklep toženke z dne 19. 4. 2022 pooblaščenca - odvetnika. Ker je skladno z Zakonom o odvetništvu (ZOdv, Ur. l. RS, št. 18/93 in nadaljnji) odvetništvo samostojna služba, ki jo odvetniki opravljajo kot poklic, ima odvetnik pravico uporabiti v mejah zakona in pooblastila vsako pravno sredstvo, za katero meni, da je v korist stranki, ki jo zastopa. Pri zastopanju je dolžan ravnati vestno, pošteno in skrbno ter skladno z načeli odvetniške poklicne etike. Po Kodeksu odvetniške poklicne etike Odvetniške zbornice Slovenije mora odvetnik samostojno oceniti in po najboljši vesti, ob upoštevanju vseh okoliščin, odločiti, kako naj ravna v vsakem posameznem primeru, ob tem pa njegova odločitev naj ne bo v nasprotju z duhom načel in pravil tega kodeksa, v težjih primerih pa naj se posvetuje s kolegi ali zborničnimi organi, da se po osebni oceni ne bi odločil nepravilno. Tako mora odvetnik svojo poklicno dejavnost opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in delo organizirati tako, da zagotovi red in tekoče delo. Tega pa tožnikova pooblaščenca nista storila.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi pooblaščenca morala ravnati z večjo skrbnostjo in svoje delo organizirati tako, da bi se s tožnikom lahko čim prej sestala, saj sta sklep prejela že 20. 4. 2022 in se je rok za pritožbo iztekel 28. 4. 2022. Ker pa je tožnik zbolel, bi lahko z njim komunicirala po telefonu, lahko pa bi, saj sta imela veljavno pooblastilo in potrebne podatke, vložila pritožbo, česar pa, kot je že navedeno nista storila.

11. Pravilna pa je tudi odločitev o stroških postopka, ki je skladna tako z določbami ZDSS-1 in ZPP. Ker ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, mora delavec, ki v sporu ni uspel, kriti svoje stroške postopka in nasprotni stranki - svojemu delodajalcu povrniti potrebne stroške postopka, če jih seveda ta priglasi.

12. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na pritožbene navedbe, ki so za odločitev bistvene (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbah 165. in 154. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške.