Jedro

Dokaz s specialistom dermatološke stroke je bilo sodišče dolžno izvesti že na podlagi napotil pritožbenega sodišča iz predhodnega razveljavitvenega sklepa, kot pravilno poudarja pritožnica. Čeprav je toženec dokaz z izvedencem dermatologom v tujini iz razlogov „ekonomičnosti“ umaknil, sodišče temu glede na načelo materialne resnice (61. člen ZDSS-1) in preiskovalno načelo (62. člen ZDSS-1) ne bi smelo slediti. Ne glede na umaknjen dokazni predlog z izvedencem iz tujine bi tudi zaradi pravnomočne razsoje, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo poklicna bolezen, dokaz s specialistom dermatološke stroke moralo izvesti celo po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški pritožbe in odgovora na pritožbo so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju ponovno ugodilo zahtevku tožeče stranke in 2. točko izreka drugostopenjske odločbe št. ... z dne 19. 4. 2016 spremenilo tako, da je za vzrok invalidnosti A. A. namesto poklicne bolezni določilo bolezen (I. tč. izreka). Toženi zavod je zavezalo, da tožeči stranki v 15. dneh povrne 3.602,08 EUR stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. tč. izreka).

2. _Pritožuje se stranska intervenientka._ Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom.

Iz sklepa Psp 103/2019 z dne 12. 9. 2019 povzema stališča in napotila za izvedbo dokazov v novem sojenju, ki niso bila v celoti upoštevana. Sodišče ni angažiralo izvedenca dermatologa, temveč se je zadovoljilo z dopolnilnim mnenjem IK II. Ne strinja se, da lahko pri izvedencu dermatologu, potem ko so bili v Sloveniji neuspešno postavljeni trije izvedenski organi, sklep o izvedencu v tujini pa na predlog toženca preklican, vstraja le, če ni v nasprotju z dejanji toženca. Če dve univerzi in klinika B. ne premoreta specialistov dermatologije in subspecialnosti poklicnih bolezni kože, potem znanja s tega področja nimata niti revmatolog in specialist medicine dela iz IK II. Sodišče ni upoštevalo pripomb na mnenje IK II, jih ni posredovalo v izjasnitev in članov IK II ni zaslišalo, češ da je predlog v nasprotju z dejanji toženca. Takšno stališče pravno ni vzdržno. Ker ščiti svoje pravice iz invalidskega zavarovanja je lahko bolj aktivna kot toženi zavod. Restriktivno stališče bi pripeljalo do nevzdržne situacije v njeno škodo. Odvzeta bi ji bila možnost sodnega varstva, ter kršena pravica iz 23. ter 22. člena Ustave Republike Slovenije1 (Ustava). IK II ni odgovorila na nobeno odprto vprašanje. Pavšalno se je sklicevala na dopolnilno mnenje inštituta C. (C.) z dne 22. 10. 2018, da prisotnost epoksi smol v delovnem procesu ni dokazana, temveč le kontaktna preobčutljivost na dekor folijo s pečenjem, zato bi pričakovali spremembe na rokah, ki niso bile dokumentirane, pri spremembah na obrazu, ki so dokumentirane pa je verjetno šlo za dražeče učinke na občutljivi koži obraza ali morda urtikarijo, katere vzrok ni jasen. Sodišče je mnenje sprejelo nekritično ter zanemarilo stališče pritožbenega sodišča z dne 12. 9. 2019, da je mnenje C. protislovno in neprepričljivo, saj poklicne bolezni ni potrdil niti izključil, temveč menil, da gre za sum poklicne bolezni. Pritožbeno sodišče je opozorilo, da je medicinsko izvedenstvo bistveno za pravilno konkretizacijo norme ter odgovor na vprašanje, ali so spremembe na koži obraza, za katere obstaja klinična slika, kontaktna alergija ali ne. V ponovljenem sojenju je zanemarjeno, da je za verifikacijo poklicne bolezni lahko zadostna preobčutljivost na dekor folijo in visoko odporni temperaturni trak. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni iz leta 20032 (Pravilnik) v 4. čl. bolezenskih znakov ne predpisuje taksativno. Pri alergoloških boleznih je potrebno upoštevati dermatološko stroko, saj lahko spremembe na koži po prenehanju izpostavljenosti alergenom izzvenijo, klinično sliko pa je na podlagi anamnestičnih podatkov v povezavi z izvidi epikutanega testiranja šteti za dokazano.

Dne 18. 4. 2014 je dermatolog dr. D. D. ocenil, da gre za poklicni ekcem ter perioralni dermatitis, da je bistven rezultat epikutanega testiranja, kjer so uporabljeni standardni vzorci epoksi smole, pozitiven rezultat na dekor folijo in mejni rezultat na visoko odporni temperaturni trak. Pojasnil je, da je za potrditev poklicne bolezni bistven izvid epikutanega testiranja 10. 10. 2013, čeprav ni zapisa klinične slike kontaktnega dermatitisa na rokah. FT-IR spektralno analizo, ki ni potrdila prisotnosti epoksi smol v sestavi snovi, je E. inštitut opravil na zahtevo delodajalca in ne sodišča. Analiziral je vzorce snovi z delovnega mesta, ki so se uporabljale dve leti kasneje in ne tistih, na katere je bila testirana leta 2013. Sodišče je nekritično sledilo analizi inštituta ne da bi razčiščevalo, kateri materiali so bili analizirani, saj je bilo več vrst folij. Izvedenci so prejudicirali morebitne spremembe materialov v tehnološkem postopku, saj o tem ni bilo dokaznega postopka.

Dokazana je kontaktna alergijska preobčutljivost na dekor folijo pred pečenjem ne glede, katere snovi dekor folija vsebuje. Epoksi smole so drug alergen, na katere je senzibilizirana. Dr. F. F. in dr. G. G. sta pojasnila, da gre za močan alergen, s katerim se ne prihaja v stik v vsakodnevnem okolju. Nahaja se v lepilih za les, različnih drugih snoveh, premazih in sredstvih za zaščitne premaze. Alergen je vezan na proizvodne procese, zato je verjetnost, da bi se z epoksi smolami senzibilizirala izven delovnega okolja, malo verjetna. Varnostni listi materialov vsebujejo le zmesi in ne sestave ter po ugotovitvah inšpektorice H. H. niso bili popolni. Če v produktih ni bilo epoksi smol so bili vsebovani drugi alergeni, v proizvodnem procesu pa so se sproščali aerosoli iz dekor folije in visoko odpornega temperaturnega traku, na katera je preobčutljiva.

Sodišče nekritično sledi dr. I. I. iz C., ki ni dermatologinja. Zanemarilo je, da ni podana le anamneza, saj je občutljivost potrjena z epikutanimi testi in drugimi kriteriji za verifikacijo poklicne bolezni. Ni sledilo VDSS, saj ni zaslišalo prof. dr. F. F. in ga soočilo z dr. I. I. Prof. dr. F. F. in dr. G. G. sta v zadevi V Ps 1526/2014 podala mnenje, da gre za kontaktni alergijski dermatitis. Enakega mnenja je bil prof. dr. D. D. Sestava snovi, iz katerih sta dekor folija in visoko odporni trak, ni znana. Prof. dr. G. G. se ni strinjala, da senzibilizacija ne pomeni klinične slike pri kontaktnem alergijskem dermatitisu, saj rezultatov epikutanih testov ni mogoče relativizirati. Anamneza je del zdravniške dokumentacije in jo je v povezavi z ostalimi kriteriji vključno z opisom delavskih rok, potrebno upoštevati. Kontaktni dermatitis časovno ni vezan samo na ekspozicijo alergenu. Lahko pomeni dve bolezni - alergijski dermatitis in perioralni dermatitis. Pojasnila je, da je senzibilizacija nastala na delovnem mestu, da so bili _epikutani testi opravljeni na koži hrbta, kar pomeni, da so limfociti, ki so bili senzibilizirani, tja od nekod prišli._ Prišli so lahko hematogeno iz primarnega ekcimskega žarišča. Če ni bila koža rok je bila koža obraza. Potrdila je, da pozitivni epikutani testi potrjujejo dg. kontaktnega alergijskega dermatitisa.

Bolezensko stanje je povezano z delovnim mestom. Leta 2002 ugotovljen perioralni dermatitis ni povezan s kontaktnim dermatitisom. Tudi dr. J. J. je izpovedala, da so težave povezane z delovnim mestom. Sodišče sledi izpovedi osebne zdravnice, da ni zaznala izginotja medicinske dokumentacije iz zdravstvenega kartona, čeprav je bila leta 2013, ko je bila odtujena, skoraj celo leto odsotna. Manjko dokumentacije je vpisan v zdravstveni karton dne 28. 10. 2013. Nekritično je sledilo izpovedi dr. K. K., da nikoli ne jemlje papirjev iz kartoteke in zanemarilo, da se je zoper njega vodil disciplinski postopek pri Varuhu pacientovih pravic in se ji je za svoje ravnanje celo opravičil. Ni zaslišalo zastopnice pacientovih pravic in ni pribavilo ali vpogledalo v upravni spis pri zastopnici L. L. pri NIJZ-u. Kljub opozorilu na napake v izvedenskem mnenju, ki jih je podkrepila z ugotovitvami drugega izvedenskega organa iz zadeve V Ps 1526/2014, ki temelji na identičnem dejanskem stanju in v katerem je bilo ugotovljeno, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo poklicna bolezen, ni zaslišalo prof. dr. F. F. in G. G. ter soočilo z izvajalko ekspertize I. I. Ni izvedlo s strani pritožbenega sodišča odrejenih dokazov.

3. **Tožeča stranka v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe** in potrditev prvostopenjske sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

V obširni množici navedb podaja svoje videnje primera. Meni, da je sodišče popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Pridobilo je mnenje IK II, ki je dne 19. 7. 2021 ocenila, da je vzrok III. kategorije invalidnosti bolezen. Ker toženec nanj ni imel pripomb, je sodišče na podlagi 4. odst. 201. člena ZPP predlog intervenientke o postavitvi izvedenca dermatologa utemeljeno zavrnilo. Stranski intervenient lahko opravlja le dejanja, ki so koristna za stranko. V kolikor bi sodišče upoštevalo intervenientko, bi to izvotlilo vlogo, položaj in pravice stranke. Pri stranski intervenientki ni klinične slike poklicnega ekcema, in do septembra 2013 iz tega razloga ni bila zdravljena. Težave s kožo je imela že leta 2002. Ugotovitev, da gre za poklicni ekcem temelji na izvidu z dne 18. 4. 2014 prof. dr. D. D., ki izhaja iz napačne predpostavke, da so bile v delovnem procesu prisotne epoksi smole. Iz mnenja C. in izpovedi dr. I. I. izhaja, da pri stranski intervenientki ni klinične slike kontaktnega alergijskega dermatitisa. Enako je ugotovila dr. M. M. v zadevi I Pd 1361/2016, dermatologinja dr. J. J. pa izpovedala, da bolezenskih znakov pri stranski intervenientki ni nikoli videla. Prof. dr. F. F. je v zadevi V Ps 1526/2014 prihajal sam s seboj v nasprotje, ko je izpovedal, da pri intervenientki ni klinične slike, da je potrjena le kontaktna preobčutljivost na dekor folijo pred pečenjem, s katero je dnevno rokovala, zato bi pričakovali spremembe na mestu kontakta, ki pa niso bile dokumentirane. Intervenientka ima mnogo zdravstvenih težav. Odtujitev zdravstvene dokumentacije ni dokazana, saj je dr. K. K. to zanikal. Poklicna bolezen se ugotavlja po 4. členu Pravilnika ter upoštevanju načela iz 61. ter 62. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1). Stranska intervenientka zaradi sprememb na rokah ni obiskovala zdravnika in ni bila v bolniškem staležu. Na podlagi izvedenskih mnenj, izpovedi izvedencev ter prič pri njej ni mogoče potrditi klinične slike poklicnega ekcema na koži obraza in rokah.

Meni, da ni primera, da v času izpostavljenosti ne bi noben zdravnik videl, opisal ali zdravil bolezni; da delavske roke niso diagnoza; da noben dermatolog ni videl sprememb na koži intervenientke; da epikutani test z anamnezo ne potrdi dg. sprememb na koži. Po mnenju dr. M. M. v Pd 1361/2016 lahko kontaktni alergijski dermatitis nastane le na mestu stika z alergenom. Malo verjetno je, da bi pri običajnem delu prišlo do senzibilizacije na obrazu z dekor folijo pred pečenjem. V zdravstvenem kartonu so že leta 2002 zabeleženi izpuščaji na obrazu intervenientke. V zadevi V Ps 1526/2014 niso bili dokazani znaki bolezni oz. pozitivna klinična slika. Intervenientka zdravstvenih težav po obrazu in rokah ni dokazala, čeprav je dokazno breme na njeni strani. Ocena dr. D. D. o vzročni zvezi med materiali iz delovnega mesta, potekom bolezni ter izvidi testiranja je posredna, saj je uporabil izpoved intervenientke. Odsotnost epoksi smol v materialih in hlapih je ugotovil E. inštitut. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku4 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi v ponovljenem sojenju ostalo dejansko stanje pomanjkljivo razčiščeno. Neupoštevanje napotil pritožbenega sodišča iz predhodnega razveljavitvenega sklepa samo po sebi predstavlja bistveno kršitev po 1. odst. 339. člena zaradi neuporabe 1. odst. 362. člena ZPP, ki vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Zaradi le delnega postopanja po 362. členu ZPP je ugoditvena sodba ponovno preuranjena.

**Iz predhodnega razveljavitvenega sklepa**

6. Pritožbeno sodišče je enkrat že razveljavilo ugoditveno sodbo prvostopenjskega sodišča5, ki je del upravne odločbe z dne 19. 4. 2016 spremenilo tako, da je namesto poklicne bolezni za vzrok invalidnosti zavarovanke A. A. ugotovilo bolezen. Toženi zavod je na podlagi mnenja IK II6 zavarovanko (v tem socialnem sporu: stransko intervenientko na strani toženca) razvrstil v III. kategorijo invalidnosti _**zaradi poklicne bolezni**_ s pravico do premestitve na drugo delovno mesto, kjer ne bo kontaktirala s snovmi, na katere je senzibilizirana (visoko odporni temperaturni trak, dekor folije in epoksi smole) s polnim delovnim časom od 2. 4. 2015 dalje. Ugoditvena sodba je bila izdana na podlagi izpodbojne tožbe zavarovankinega delodajalca, gospodarske družbe N. d. o. o, ki se z dokončno upravno odločbo o priznanih pravicah iz invalidskega zavarovanja ni strinjal. V razveljavitvenem sklepu je pritožbeno sodišče poudarilo, da je materialnopravna podlaga za razsojo zadeve podana v 68. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju7 (ZPIZ-2) in 4. členu Pravilnika, po katerem je eden od kriterijev za verifikacijo poklicnih bolezni, ugotovljena bolezen na podlagi klinične slike, laboratorijskih in funkcijskih testov ter ostalih ustreznih diagnostičnih postopkov in preiskav. Zavzelo je jasno stališče, da metoda in način ugotavljanja bolezenskih znakov niso predpisani taksativno, temveč primeroma, kar velja tudi za poklicni ekcem, oz. profesionalni kontaktni alergijski dermatitis iz 44. tč. Seznama poklicnih bolezni. Gre za spremembe na koži mesta kontakta z alergenimi snovmi v času eksponiranosti, ki lahko po prenehanju izpostavljenosti hitro izzvenijo. Poudarilo je, da je pri razlagi in uporabi 4. odst. 4. člena Pravilnika za klinično sliko kot kriterij za dokazovanje bolezenskih sprememb, potrebno upoštevati naravo in mehanizem nastanka bolezni po eni ter strokovno medicinsko oceno za vsebinsko konkretizacijo pravne norme po drugi strani. Pri boleznih, ki jih povzročajo znanstveno dokazani alergeni je v skladu z dermatološko doktrino potrebno upoštevati, da lahko spremembe na koži po prenehanju izpostavljenosti alergenom izzvenijo, in da je mogoče klinično sliko na podlagi anamnestičnih podatkov v povezavi z izvidi epikutanega testiranja šteti za dokazano. Dela 4. člena Pravilnika po stališču pritožbenega sodišča ni dopustno razlagati restriktivno niti uporabljati v škodo zavarovanca oz. delavca, če je poklicno bolezen kljub nezapisani klinični sliki mogoče potrditi z uporabo drugih metod medicinske znanosti in stroke.

7. Prva ugoditvena sodba je bila med drugim izdana na podlagi listin iz sodnega in upravnega spisa, izpovedi intervenientke, predsednice IK II, inšpektorice za delo in mnenja C. v sestavi specialistov medicine dela, ki so ocenili, da gre pri invalidnosti intervenientke za sum na poklicni kontaktni alergijski dermatitis. Pred razsojo zadeve ni bilo razčiščeno, zakaj v zdravstvenem kartonu in dermatoloških izvidih ni zapisa klinične slike o spremembah na koži rok, temveč le anamnestično stanje, ne vprašanja, ali so osebni zdravnik in intervenientkini dermatologi spremembe zaznali, pa jih niso vpisali v medicinske izvide, ali so spremembe po prenehanju izpostavljenosti alergenom na delovnem mestu v času medicinske obravnave morebiti izzvenele, niti intervenientkine trditve, da je delodajalčev pooblaščeni zdravnik odtujil del medicinske dokumentacije iz njenega zdravstvenega kartona.

8. Pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu odredilo, da je potrebno dodatno razčistiti pomen nezapisanosti klinične slike poklicnega ekcema iz 4. odst. 4. člena Pravilnika, latentno dobo alergenov na delovnem mestu in razjasniti, ali ob dejstvu, da lahko spremembe na koži po prenehanju eksponiranosti hitro izzvenijo, mogoče klinično sliko sprememb na rokah potrditi z epikutanim testiranjem in anamnezo, ali so spremembe na koži obraza, za katere obstaja klinična slika, kontaktna alergija ali ne. Odredilo je razjasnitev zatrjevane odtujitve medicinske dokumentacije iz zdravstvenega kartona intervenientke, in da se izvedejo dokazi z zaslišanjem osebne zdravnice in lečeče dermatologinje dr. J. J. Zaradi ekonomičnosti postopka in izvajanja dokazov ex offo v skladu z 62. členom ZDSS-1, je izrecno poudarilo da ni ovire, če sodišče zasliši dr. F. F. o strokovno medicinskih razlogih za ugotovljeno poklicno bolezen v sporu o začasni nezmožnosti za delo8 in ga eventualno sooči z dr. I. I. V kolikor po tako dopolnjenem postopku sodišče ne bi moglo priti do drugačnega zaključka o pomenu neizkazane klinične slike kot v razveljavljeni zadevi, bo glede na vrsto in naravo sporne poklicne bolezni _nujno izvesti še dokaz z izvedenskim mnenjem specialista dermatologa._ **Iz ponovljenega sojenja pred sodiščem prve stopnje**

9. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju poleg dokazov iz prvega sojenja, zaslišalo stransko intervenientko (list. 573-575), dermatologinjo dr. J. J. (list. 454-456), osebno zdravnico dr. O. O. (list. 452-453) in dr. K. K. (list. 456-459). Skušalo je pridobiti izvedensko mnenje specialista dermatologa in za izvedenski organ s sklepom dne 20. 4. 2020 postavilo Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri P. fakulteti Univerze v R. (list. 479-481), dne 5. 6. 2020 pa Komisijo P. fakultete Univerze v S. (list. 496-498), ki sta izvedenstvo zavrnili. Za izvedenca je nato dne 15. 1. 2021 določilo specialista dermatologa venerologa dr. T. T. iz Republike Hrvaške (list. 511-512), vendar je sklep na predlog toženega zavoda (zaradi ekonomičnosti) preklicalo. Nazadnje je dne 17. 3. 2021 za izvedenstvo določilo Kliniko B. (list. št. 526-527), ki je izdelavo mnenja zavrnila z obrazložitvijo, da kadrovsko niti sicer za njegovo podajo ni usposobljena.

10. Na obravnavi 17. 5. 2021 (list. št. 537) je sodišče sklenilo pridobiti dopolnilno mnenje IK II. Z dopisom z dne 24. 5. 2021 jo je pozvalo, da v komisiji sodelujeta specialist medicine dela ter dermatolog in naložilo, da na podlagi dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter vseh izvedenih dokazih poda mnenje o vzroku III. kategorije invalidnosti pri stranski intervenientki od 2. 4. 2015 dalje ter odgovori na vprašanje, ali je vzrok invalidnosti bolezen ali poklicna bolezen.

IK II v sestavi specialista medicine dela in internista revmatologa je dne 19. 7. 2021 (list. 543- 544) ob upoštevanju glavnih Dg. Perioralni dermatitis, Ekcema vulgare (epoksi smole), Stanja po rekonstrukciji LCA levega kolena, Blagi depresivni epizodi in Stanja po vazodepresorni refleksni sinkopi drugače kot v predsodnem postopku s povsem pavšalno obrazložitvijo ocenila, da je vzrok III. kategorije invalidnosti pri stranski intervenientki od 2. 4. 2015 dalje bolezen.

11. Po tako dopolnjenem postopku je sodišče prve stopnje ponovno zaključilo, da je vzrok intervenientkine invalidnosti III. kategorije bolezen in ne poklicna bolezen in v II. tč. izreka odločbe z dne 19. 4. 2016 spremenilo vzrok invalidnosti A. A. tako, da je namesto poklicne bolezni določilo bolezen.

**Odločitev pritožbenega sodišča**

12. Glede na opisano postopanje in izid spora je potrebno pritožbi stranske intervenientke ponovno ugoditi, izpodbijano sodbo na temelju 355. člena ZPP ponovno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje pod predsedstvom iste predsednice senata. Zaradi množice že izvedenih procesnih opravil in seznanitve s številnimi dokazi pritožbeno sodišče ne sledi pritožničinemu predlogu in ne odreja ponovljenega sojenja pred drugim senatom (356. člen ZPP), saj zaenkrat nima resnih pomislekov o sodničini nepristranskosti. V zadevi ne gre za pomanjkljivosti, ki bi jih odpravljalo pritožbeno sodišče na pritožbeni obravnavi. Prvostopenjsko sodišče je dolžno izvesti dokaze, ki jih je v prejšnjem razveljavitvenem sklepu odredilo pritožbeno sodišče in samo tudi z vidika hitrosti, smotrnosti ter ekonomičnosti dodatno razčistiti sporen vzrok intervenientkine invalidnosti.

13. V ponovljenem sojenju bo prvostopenjsko sodišče dolžno postopati po 1. odst. 362. člena ZPP. Opravilo bo vsa pravdna dejanja ter obravnavalo vsa sporna vprašanja, na katera je bilo opozorjeno v sklepu Psp 103/2019 z dne 12. 9. 2019. Z izvedencem dermatološke specialnosti bo razčistilo pomen neizkazane klinične slike pri ugotavljanju poklicne bolezni. Torej vprašanje, ali je na podlagi rezultatov epikutanega testiranja v povezavi z anamnestičnimi podatki iz medicinske dokumentacije v okoliščinah obravnavanega primera mogoče v skladu medicinsko znanostjo, doktrino in izkušnjami sklepati na obstoj poklicne bolezni zaradi eksponiranosti alergenom9. Dokaz s specialistom dermatološke stroke je bilo sodišče dolžno izvesti že na podlagi napotil pritožbenega sodišča iz predhodnega razveljavitvenega sklepa, kot pravilno poudarja pritožnica.

Še več. Čeprav je toženec dokaz z izvedencem dermatologom v tujini iz razlogov „ekonomičnosti“ umaknil, sodišče temu glede na načelo materialne resnice (61. člen ZDSS-1) in preiskovalno načelo (62. člen ZDSS-1) ne bi smelo slediti. Ne glede na umaknjen dokazni predlog z izvedencem iz tujine bi tudi zaradi pravnomočne razsoje10, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo poklicna bolezen, dokaz s specialistom dermatološke stroke moralo izvesti celo po uradni dolžnosti.

14. Pri opustitvi izvedbe dokaza z specialistom dermatologom se sodišče prve stopnje zmotno sklicuje na 4. odst. 201. člena ZPP, ki sicer res določa, da imajo pravdna dejanja intervenienta pravni učinek le, če niso v nasprotju s strankinimi dejanji. Stranska intervenientka je kot nosilka pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja po odločbah, ki ju izpodbija njen bivši delodajalec (v tem sporu: tožnik), v postopek vključena na strani toženega zavoda in ima v skladu 1. odst. 202. člena ZPP položaj enotnega sospornika (196. člen ZPP). V okoliščinah obravnavanega primera namreč sodba neposredno velja in vpliva na pravice intervenientke, zato ji je potrebno priznati vsa procesna upravičenja, ki bi jih imela, če bi v svojstvu sospornika nastopala kot stranka v sporu11. Zaradi varstva pravic glede vzroka invalidnosti iz predsodnega postopka, lahko v nasprotju s tožencem zahteva izvedbo dokaza z medicinskim strokovnjakom ustrezne specializacije, ki ga je nenazadnje naložilo in odredilo že pritožbeno sodišče. Da bo v ponovljenem sojenju mogoče oceniti verodostojnost in posledično težo navedb o odtujitvi dela zdravstvene dokumentacije iz zdravstvenega kartona po eni strani in relativno dokazno vrednost spektralne analize o nevsebnosti epoksi smol, ki jo je na zahtevo interventkinega bivšega delodajalca (tožeče stranke) in ne sodišča leta 2015 opravil E. inštitut ter trdovratno zavračanje tožeče stranke12, da bi bila invalidnost posledica poklicne bolezni po drugi strani, bo kljub že izvedenemu zaslišanju dr. K. K., opravilo poizvedbe pri Varuhu pacientovih pravic, pri katerem naj bi tekel postopek o zatrjevani odtujitvi dela medicinske dokumentacije.

15. Po dopolnitvi postopka v nakazani smeri in izvedbi morebitnih drugih, pomembnih za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja bo sodišče prve stopnje o spornem vzroku invalidnosti po oceni vseh izvedenih dokazov v skladu z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP ponovno razsojalo. Pri ponovnem sojenju bo moralo ravnati tako, da bo upoštevalo stališča in napotila pritožbenega sodišča iz sklepa Psp 103/2019 in ponovljena v tem sklepu.

16. Tedaj bo odločilo tudi o priglašenih stroških pritožbe in odgovora na pritožbo, ki so v skladu s 165. členom ZPP pridržani za končno odločbo.

1 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 85/2003 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 5 Sklep opr. št. Psp 103/2019 z dne 12. 9. 2019. 6 Strokovno obširno utemeljeno mnenje je bilo podano na podlagi listinske medicinske in delovne dokumentacije ter izvida osebnega pregleda. Ker so bili podatki o izpostavljenosti alergenom na delovnem mestu neusklajeni in nepopolni, je članica IK II delodajalca N. d. o. o. zaprosila za ogled delovnega mesta, ki ga je ta zavrnil. Sprožen je bil inšpekcijski pregled, ki ga je po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu opravil Inšpektorat za delo. Ta je 30. 5. 2014 med drugim ugotovil, da so delavci na nekaterih delovnih mestih izpostavljeni kemičnim snovem, da v oceni ni bilo razvidno tveganje kemičnim snovem, in da so bili nekateri ukrepi v zvezi z delom z nevarnimi snovmi neustrezni in pomanjkljivi. Dne 18. 9. 2014 je bil v gospodarski družbi opravljen kontrolni pregled in ugotovljeno, da je ta sicer dopolnil oceno tveganja zaradi kemičnih snovi na delovnem mestu, vendar je ocenjeval produkte (zmesi) in ne snovi v zmeseh. Naslednji kontrolni pregled je bil opravljen 14. 5. 2015. Delodajalec je izkazal novo oceno tveganja kemičnim snovem in predpisal uporabo osebne varovalne opreme. Po proučitvi poročila o meritvah delovnega okolja je inšpektorica ugotovila, da je bilo nično, ker je analizo snovi izvedla družba, ki ni bila akreditirana za metode analiziranja vzorčnih nevarnih snovi. 7 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 8 Da je pri A. A. vzrok začasne nezmožnosti za delo poklicna bolezen in ne bolezen je pravnomočno razsojeno z ugoditveno sodbo opr. št. V Ps 1526/2014 z dne 10. 12. 2018, potrjeno s sodbo Psp 108/2019 z dne 12. 9. 2019, Vrhovno sodišče RS pa je s sklepom VIII Dor 260/2019-6 z dne 4. 12. 2019 predlog N. d. o. o. za dopustitev revizije, zavrnilo. 9 Kot je bilo z mnenji specialistke dermatološke stroke in medicine dela po presoji pritožbenega sodišča že pravnomočno dokazano o bistveno istovrstnem spornem pravnem dejstvu v sodbi Psp 108/2019 z dne 12. 11. 2o19, s katero je bila potrjena sodba V Ps 21526/2014 z dne 10. 12. 2018. 10 Sodba opr. št. V Ps 1526/2014, potrjena s sodbo opr. št. Psp 108/2019. 11 Pravdni postopek; Zakon s komentarjem, 2. knjiga; Uradni list RS in GV Založba; str. 278. in ostale. 12 Že v predsodnem upravnem postopku je N. d.o.o. zavrnil zahtevo IK II po neposrednem ogledu delovnega mesta v zvezi s pridobivanjem delovne dokumentacije (A/11) kar je imelo za posledico nadzor varnosti in zdravja pri delu, ki ga je opravil Inšpektorat za delo. Več v mnenju IK II z dne 19. 4. 2016.