Jedro

V rednem postopku se torej sodna taksa v skladu z ZST-1 v primerih, ko se postopek konča s pravočasnim umikom tožbe zniža na 1/3. V takem primeru znaša količnik za sodno takso 1. Ker gre za podoben primer, je zakonsko analogijo potrebno uporabiti tudi, ko upnik še pred izdajo odločbe o predlogu za izdajo plačilnega naloga, predlog umakne in je treba v takem primeru tožniku vrniti 2/3 sodne takse za postopek s predlogom za izdajo plačilnega naloga.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ugodi do višine 2/3 (v znesku 24,8 EUR) za postopek s predlogom za izdajo plačilnega naloga, v preostalem, glede plačila 1/3 (za znesek 12,4 EUR), pa se pritožba zavrne in sklep v nespremenjenem delu potrdi.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper izdani plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga.

2. Zoper sklep se je iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Navaja, da je še pred izdajo odločbe sodišča oziroma razpisom naroka za glavno obravnavo tožbo umaknila. Sodišče je postopek ustavilo. Tožeči stranki je sodišče s plačilnim nalogom naložilo plačilo sodne takse v celoti in ne le sorazmeren del. Sodišče je ugovor zavrnilo iz razloga, ker Zakon o sodnih taksah (ZST-1) za primer umika tožbe s predlogom za izdajo plačilnega naloga znižanja takse ne določa. Takšen sklep je nepravilen in nezakonit. Po takem sklepu bi se s plačilom celotne takse plačala taksa za sodno dejanje, ki ne bo opravljeno. ZST-1 res ne ureja posebej taksnih posledic pri umiku tožbe s predlogom za izdajo plačilnega naloga, vendar v 1. odst. 36. čl. določa, kdo ima pravico do vrnitve takse. V primeru umika tožbe v rednem postopku in umika tožbe s predlogom za izdajo plačilnega naloga gre v bistvenem za enaka primera in ni upravičenega razloga za različno obravnavo. V neurejenem primeru gre za pravno praznino, ki jo je potrebno zapolniti z zakonsko analogijo. Pri umiku tožbe s predlogom za izdajo plačilnega naloga je potrebno uporabiti tar. št. 1112 ZST-1 in odmeriti zgolj 1/3 sodne takse. Sklicuje se na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1964/2010, ki jo tudi prilaga. Zatrjuje tudi, da bi bilo nezdružljivo z enotno sodno prakso, če bi sodišče zakonsko neurejeno taksnih posledic umika vlog v postopkih, ki niso redni, enkrat interpretiralo kot pravno praznino, drugič pa kot izrecno voljo zakonodajalca.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnica je vložila tožbo s predlogom na izdajo plačilnega naloga, nato pa, zaradi plačila po vložitvi tožbe tožbo umaknila. Sodišče je zato izdalo sklep o ustavitvi postopka, tožečo stranko pa s plačilnim nalogom pozvalo na plačilo dolžne sodne takse na podlagi 34. čl. ZST-1 pod tar. št. 1301. 5. Obveznost in višino plačila sodnih taks ureja ZST-1 v taksni tarifi. V tarifni številki 1301 ZST je določeno, koliko znaša količnik za odmero takse v postopku za izdajo plačilnega naloga. Postopek s tožbo oziroma s predlogom za izdajo plačilnega naloga, se redno konča z izdajo odločbe, s katero sodišče predlogu ugodi, ga zavrne ali zavrže. Kadar pa tožeča stranka umakne predlog, sodišče postopek ustavi in o predlogu ne odloča. Zato ni mogoče reči, da v primeru umika predloga pred izdajo odločbe o njem, sodišče o predlogu odloča. V skladu s 1. odst. 36. čl. ZST-1 ima pravico do vrnitve takse kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno. Primer, kakršen je konkreten, ZST-1 ne ureja. Zakon predpisuje le takso za celoten postopek. S tem je obveznost plačila takse za predlog za izdajo plačilnega naloga le delno uredil. Gre za pravno praznino, ki jo je potrebno zapolniti tako, da odločitev ne odstopa od rešitev v podobnih primerih, ki so normativno urejeni. Analogija je dopustna, če so tipski znaki pravno neurejenega primera tesno podobni tipskim znakom urejenega abstraktnega dejanskega stanu, da se z njim ujemajo v bistvenih lastnostih. V konkretnem primeru je tožnica vložila predlog za izdajo plačilnega naloga, ki ga je pred izdajo odločbe umaknila. Tipski znaki pravno urejenega podobnega primera pa so v tar. št. 1111 in 1112, ki veljata za redni pravdni postopek, ko tožnik tožbo, s katero zahteva, da naj sodišče o njegovem tožbenem zahtevku odloči, umakne pred izdajo odločbe o njej. Tarifna številka 1111 določa sodno takso za redni pravni postopek pred sodiščem prve stopnje s količnikom 3 tar. št. 1112, pa določa sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje, kadar se ta konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, če se odloča brez obravnave pa pred izdajo odločbe. V takem primeru znaša količnik za sodno takso 1. V rednem postopku se torej sodna taksa v skladu z ZST-1 v primerih, ko se postopek konča s pravočasnim umikom tožbe zniža na 1/3. Ker gre za podoben primer, je zakonsko analogijo potrebno uporabiti tudi, ko upnik še pred izdajo odločbe o predlogu za izdajo plačilnega naloga, predlog umakne in v takem primeru tožniku vrniti 2/3 sodne takse za postopek s predlogom za izdajo plačilnega naloga. Enako je sodišče odločilo tudi v primeru, ko je potekal postopek o predlogu za izvršbo (prim. odločbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Ip 435/2010 in I Ip 1964/2010).

6. Pritožba je tako delno utemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo tako, da je izpodbijani sklep delno spremenilo in ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse delno ugodilo do višine 2/3 odmerjene sodne takse in je dolžna tožeča stranka plačati le 1/3 odmerjene sodne takse, v ostalem pa ugovor in pritožba zavrnilo in sklep v nespremenjenem delu potrdilo.

7. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči tudi o stroških vsega postopka (165. čl. ZPP). Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (155. čl. ZPP). Tožnica je predlog umaknila še pred izdajo odločbe o predlogu, od njenega uspeha s predlogom pa je odvisna potrebnost s postopkom povezanih stroškov. V konkretnem primeru potrebnosti njenih stroškov ni mogoče presoditi, zaradi česar njenemu zahtevku za povrnitev ni mogoče ugoditi in je sodišče odločilo, da stroške krije tožeča stranka sama.