Jedro

Vse do dokončnega plačila upnikove terjatve je izvršitelj, ki je postavljen z odločbo sodišča, dolžan opravljati izvršilna dejanja, med katera sodi tudi prodaja že zarubljenih dolžničinih premičnih. Morebitno dogovarjanje z izvršiteljem o preklicu razpisane javne dražbe brez vednosti upnika ob pogoju, da bi dolžnica le delno poravnala upnikovo terjatev, ne odvezuje izvršitelja, da razpisanega izvršilnega dejanja ne bi opravil. Izvršitelj je s svojim poročilom izkazal opravo izvršilnega dejanja, medtem ko dolžnica s pritožbenimi navedbami in dokazi ni izkazala, da izvršilno dejanje ni bilo opravljeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega sodišča.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnici naložilo, da mora upniku v 8. dneh povrniti 153,28 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnica in poudarja, da jo je dne 16. 7. 2020 poklical A. A., pomočnik izvršitelja. Dogovorila sta se, da nakaže 100,00 EUR in da se bo dražba preklicala. Dne 17. 7. 2020 je plačala znesek 100,00 EUR, za kar priloži dokazilo. Dne 21. 7. 2020 pa na njenem domu ni bilo nikogar s strani izvršitelja in zato izpodbija stroške, ki naj bi s tem nastali. Predlaga, da se sklep delno zavrže, saj stroški z dne 21. 7. 2020 niso nastali.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev dolžničine pritožbe in priglasil stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških predstavljajo določbe 38. člena ZIZ. V skladu s prvim odstavkom tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.

7. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje dolžnici naložilo v plačilo skupno 153,28 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki predstavljajo stroške izvršitelja po obračunu z dne 22. 7. 2020 v višini 138,35 EUR ter stroške upnika za sestavo vloge po tar. št. 39/4 Odvetniške tarife v višini 20 točk. Stroški, katere je upnik priglasil v višini 138,35 EUR predstavljajo stroške izvršitelja za prevzem gotovine dne 20. 3. 2020 in 17. 7. 2020, vsakokrat po 50 točk ali vsakokrat po 14,00 EUR, za obračun obresti v višini 50 točk ali 14,00 EUR ter stroške neopravljene prve javne dražbe premičnin v višini 200 točk ali 56,00 EUR dne 21. 7. 2020, kakor tudi potne stroške za razdaljo 100 km ali 10,50 EUR, vse zvišano za 22 % DDV.

8. Dolžnica v pritožbi izpodbija potrebnost stroškov za neuspešno javno dražbo dne 21. 7. 2020 iz razloga, ker naj bi bila dogovorjena z izvršiteljem, da se bo dražba preklicala, če bo plačala 100,00 EUR, kar je tudi storila dne 17. 7. 2020. Za te trditve je dolžnica priložila izpis SMS sporočil z izvršiteljem. Iz priloženih dokazil izhaja, da se je dolžnica z izvršiteljem dogovarjala o delnem plačilu upnikove terjatve v višini 100,00 EUR, kar je storila tudi dne 17. 7. 2020. Vendar ti dokazi ne potrjujejo zatrjevanega dogovora z izvršiteljem, da v primeru plačila zneska 100,00 EUR do razpisane javne dražbe dne 21. 7. 2020 ne bo prišlo. Vse do dokončnega plačila upnikove terjatve je izvršitelj, ki je postavljen z odločbo sodišča dolžan opravljati izvršilna dejanja, med katere pa sodi tudi prodaja že zarubljenih dolžničinih premičnih. Tudi morebitno dogovarjanje z izvršiteljem o preklicu razpisane javne dražbe brez vednosti upnika ob pogoju, da bi dolžnica le delno poravnala upnikovo terjatev, ne odvezuje izvršitelja, da razpisanega izvršilnega dejanja ne bi opravil. Sicer pa dolžnica takšnega dogovora s strani izvršitelja niti ni izkazala, temveč je zgolj izkazala, da je dne 17. 7. 2020 plačala 100,00 EUR na račun upnikove terjatve in da je izvršitelja po prejemu izpodbijanega sklepa obvestila, da dne 21. 7. 2020 na njenem naslovu ni bilo nikogar.

9. Iz poročila izvršitelja z dne 21. 7. 2020 izhaja, da je bila javna dražba tega dne razpisana na naslovu dolžnice in ni bila uspešna, ker ni bilo kupcev. Izvršitelj je poleg stroškovnika za opravljeno izvršilno dejanje razpisane javne dražbe priložil tudi dve fotografiji, iz katerih izhaja podatek o dolžničinem naslovu Ulica 3, ter fotografijo s priimkom dolžnice B. na hišnem predalčniku. Obe fotografiji sta bili posneti dne 21. 7. 2020 ob 12.58 uri. Razpisana javna dražba dne 21. 7. 2020 je bila tako neuspešna, ker ni bilo interesentov, ki bi bili pripravljeni na dražbi kupovati že zarubljene dolžničine premičnine. Izvršitelj je s svojim poročilom izkazal opravo izvršilnega dejanja dne 21. 7. 2020, medtem ko dolžnica s pritožbenimi navedbami in dokazi, priloženimi k pritožbi ni izkazala, da tega dne izvršilno dejanje ni bilo opravljeno.

10. Izvršitelj je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Stroški izvršitelja sodijo med izvršilne stroške po določbi 292. in 293. člena ZIZ. Ker so stroški izvršitelja tisti stroški, ki so potrebni za izvršbo in jih je najprej nosil upnik, upnik pa je nato te stroške pravočasno na podlagi sedmega odstavka 38. člena ZIZ priglasil, je odločitev sodišča prve stopnje o tem, ko je omenjene stroške v zvezi z neuspelo javno dražbo dne 21. 7. 2020 naložilo v plačilo dolžnici po petem odstavku 38. člena ZIZ, pravilna in zakonita.

11. Iz navedenih razlogov je pritožba dolžnice neutemeljena, sklep sodišča prve stopnje pa pravilen in zakonit (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnik je priglasil stroške odgovora na pritožbo, katere pa krije sam glede na to, da z navedbami v odgovoru na pritožbo v ničemer ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča.