Jedro

Sodišče je v zadevi postopalo zakonito, in sicer skladno z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP. Ta določa, da mora povrnitev stroškov stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških ter da lahko sodišče v sodbi, s katero se konča postopek odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

Izrek

I.Pritožbi tožeče stranke se ugodi v celoti, pritožbi tožene stranke se ugodi delno ter se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v:

-I. točki izreka znesek 3.667,20 EUR nadomesti z zneskom 4.528,37 EUR,

-drugi alineji II. točke izreka znesek 51,74 EUR nadomesti z zneskom 57,11 EUR.

V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema tega sklepa povrniti tožeči stranki 223,80 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica) pravdne stroške v znesku 3.667,20 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka I. izreka). Nadalje je odločilo o pravdnih stroških, ki jih je tožnica dolžna plačati v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer zneske 15,68 EUR, 51,74 EUR ter 47,53 EUR (točka II. izreka) ter v presežku zahtevka za povrnitev pravdnih stroškov obeh pravdnih strank zavrnilo (točka III. izreka).

2.Zoper sodbo se pravočasno pritožujeta obe pravdni stranki z navedbo pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), vsaka proti delu, s katerim ni uspela, predlagata spremembo oz. razveljavitev ter opredeljujeta svoje pritožbene razloge.

3.Tožnica navaja, da je z vlogo z dne 15. 3. 2016 zvišala vrednost spornega predmeta na 16.315,35 EUR, zato je pri odmeri pravdnih stroškov treba izhajati iz vrednosti storitve 600 točk, od dne 6. 4. 2019 dalje pa vrednost storitve glede na vrednost predmeta znaša 500 točk. Priglaša pritožbene stroške.

4.Toženka laično navaja, da je bistvo zadeve, da pravda obstaja od vložitve tožbe tožencev do pravnomočne rešitve in v teh mejah je tudi mogoče uporabiti pravilo o povračilu stroškov po merilu uspeha. Procesno razmerje med pravdnima strankama je s pravnomočnostjo ugasnilo. Uveljavlja razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz točke 12 drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je zadeva že pravnomočno zaključena tudi glede stroškov postopka. Sklep je izdan po pravnomočni sodbi, kar predstavlja tudi kršitev temelja varstva zasebnosti iz 53. člena Ustave Republike Slovenije, saj je sodišče odločilo o pravdi, ki ne obstaja več. Podaja svoje tolmačenje zadeve VSL sklep I Cp 5616/2007.

5.Tožnica na pritožbo toženke ni odgovorila, toženka pa v odgovoru na tožničino pritožbo ponavlja svoje pritožbene navedbe.

6.Pritožba tožnice je utemeljena, pritožba toženke je delno utemeljena.

7.Ker vrednost izpodbijanega sklepa presega 800,00 EUR je o pritožbi odločal senat sodišča druge stopnje (7. alineja drugega odstavka 366.a člena ZPP).

8.Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, je pa napačno uporabilo materialno pravo kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

K pritožbi tožnice

9.Tožnica utemeljeno opozarja, da je glede na zvišano vrednost spornega predmeta, upravičena do višje odmere pravdnih stroškov. V času zvišanja tožbenega zahtevka je namreč veljala Odvetniška tarifa z dne 9. 1. 2015,1 katera v tar. št. 18 določa vrednost storitve v točkah glede na vrednost spornega predmeta. Vrednost spornega predmeta obravnavane zadeve v višini 16.315,35 EUR upoštevajoč tar. št. 18 predstavlja 35.545 točk,2 vrednost storitve pa 600 točk. Upoštevajoč novo vrednost odvetniške točke v višini 0,60 EUR, ki velja od dne 6. 4. 2019,3 pa vrednost storitve4 glede na vrednost predmeta, znaša 500 točk.

10.Posledično je sodišče druge stopnje skladno s 3. točko prvega odstavka 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, odločitev o stroških spremenilo in stroške na novo izračunalo glede na vrednost spora 16.315,35 EUR, pri tem pa upoštevalo načelo potrebnosti stroškov (155. člen ZPP) ter Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT).

11.Priznani stroški tožnice na prvi stopnji znašajo 4.456,80 EUR. Ob upoštevanju njenega 93% uspeha pa 4.063,55 EUR. Njeni priznani stroški na drugi stopnji ob upoštevanju 100% uspeha pa znašajo 464,82 EUR. Skupni priznani stroški tožnice tako znašajo 4.528,37 EUR.

K pritožbi toženke

13.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da je bila v obravnavani zadevi izdana sodba dne 11. 7. 2022, v kateri je sodišče odločilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti 93 % njenih pravdnih stroškov, tožnica pa je dolžna v proračun RS povrniti 7 % potrebnih stroškov toženke, kar vse bo odmerjeno s posebnim sklepom. Toženka sama v pritožbi navaja, da je ta odločitev postala z zavrnitvijo pritožbe, s strani sodišča prve stopnje, pravnomočna. Sodišče je zato z izpodbijanim sklepom, skladno z določbo drugega odstavka 154. in 155. člena ZPP, torej po načelu uspeha in koristnosti pravdnih stroškov, z upoštevanjem veljavnih določb Odvetniške tarife in Zakona o sodnih taksah, odmerilo pravdne stroške obeh pravdnih strank. Pravilno je upoštevalo tudi določbo tretjega odstavka 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, saj je bila toženka upravičena do brezplačne pravne pomoči in je zato tožnici naložilo povrnitev pravdnih stroškov v korist proračuna.

14.Glede na obrazloženo je potrebno vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na očitek, da je sodišče odločilo o zahtevku o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, kot neutemeljene zavrniti in s tem tudi očitek, da je sodišče storilo bistveno kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

15.Ob pravilni uporabi materialnega prava je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti spremenilo priznane pravdne stroške toženke, tako, da je po novem izračunu upravičena do 815,88 EUR, upoštevajoč njen 7% uspeh v pravdi, pa do 57,11 EUR.

16.Sodišče druge stopnje je zato pritožbi tožnice ugodilo v celoti, pritožbi toženke pa delno in izpodbijani sklep spremenilo v obsegu razvidnem iz izreka, v preostalem delu pa toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

17.Tožnica je v celoti uspela s pritožbo, zato ji je toženka dolžna povrniti pritožbene stroške (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Sodišče druge stopnje ji je priznalo naslednje stroške: 250 točk za pritožbo (tar. št. 21/1 OT, 22% DDV ter 40,80,00 EUR takse za pritožbo, kar skupaj znese 223,80 EUR. Toženka svojih pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 2/15.

2Vrednost točke znaša 0,459.

3Uradni list št. 22/2019.

4Nagrada za zastopanje na naroku za glavno obravnavo z dne 13. 11. 2019 in z dne 11. 7. 2022, sestava odgovora na pritožbo z dne 7. 5. 2019.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.