Jedro

Ni mogoče govoriti o priposestvovanju služnosti na balkonu kot neločljivem delu nepremičnine pravnih prednikov tožeče stranke, saj priposestvovanje na lastni stvari ni mogoče. Balkon-gank z zgraditvijo v zračnem prostoru sosednje nepremičnine namreč ni postal del slednje, temveč je šlo bodisi za nedovoljen poseg v lastnino pravnih prednikov tožene stranke, bodisi je za to obstajal dogovor med pravnimi predniki pravdnih strank v skladu s tedanjo pravno ureditvijo.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v obsodilnem delu razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne v ponovno sojenje.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

(1.) Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Ugotovilo je, da za potrebe gospodujoče nepremičnine z oznako 32/1.SP k.o. R., s kamnom zidana stanovanjska hiša (glavni del zgradbe) v zazidani površini 128 m2, na parc. št. 32/1,2,3 k.o. Radovljica, last tožeče stranke, obstaja v korist vsakokratnega lastnika te nepremičnine služnostna pravica hoje, obešanja in sušenja perila, postavitve montažne ograje, cvetličnih korit, stolov in drugih predmetov, v breme vsakokratnega lastnika nepremičnin parc. št. 33 in 803.S., obe k.o. R., sedaj last tožene stranke, pri čemer služnostna pravica poteka v pasu širine 1,1 m, dolžine 8 m, po parc. št. 33 k.o R., pod napuščem strehe nepremičnine z oznako 32/1.SP. Glede ugotovitve služnostne pravice zgraditve napušča strehe stanovanjske hiše 32/1.SP je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo.

(2.) Zoper navedeno sodbo se je v delu, s katerim je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo, pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno enačilo obdobje, ko je na spornem delu stal balkon-gank in obdobje od leta 1984 dalje, ko so pravni predniki tožene stranke na spornem delu zgradili teraso. Balkon-gank je predstavljal neločljivi del nepremičnine prednikov tožečih strank, zato je v tistem obdobju nesmiselno govoriti o priposestvovanju, izhodišče za presojo predmetnega tožbenega zahtevka pa je zato lahko le obdobje od zgraditve sporne terase dalje. Priposestvovalna doba namreč ne more začeti teči na predmetu, preden le-ta sploh obstaja. Po zgraditvi terase so do obnovitvenih del na hiši leta 1995 pravni predniki tožene stranke neovirano uporabljali celotno teraso, vključno s spornim delom pod napuščem, kjer so imeli skladiščen material za delo. Hiša tožeče stranke je bila več let popolnoma prazna, z izjemo nekajkratnih obiskov B. H. in S. H., ki pa zaradi skladiščenega materiala po terasi nista mogla hoditi. Pritožba opozarja, da se z zgraditvijo terase ni spremenila zgolj površina, temveč predmet in vsebina priposestvovanja, ter nadalje, da je zazidava vrat in vgraditev okna spremenila izvrševanje služnost. Vštevanje priposestvovalne dobe pravnih prednikov tožeče stranke pred letom 1984 je zato nemogoče, glede priposestvovalne dobe tožnikov pa pritožba opozarja na pomanjkanje dobre vere tožeče stranke, ki je razvidno iz številnih sporov med pravdnima strankama. Tudi vsebina služnosti po mnenju tožene stranke tekom postopka ni bila v celoti ugotovljena. Pritožniki posledično predlagajo spremembo oziroma razveljavitev izpodbijane sodbe.

(3.) Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

(4.) Pritožba je utemeljena.

(5.) Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa v obsegu 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999, v nadaljevanju ZPP).

(6.) Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodba sodišča prve stopnje pravnomočna v njenem zavrnilnem delu, saj tožeča stranka zoper ta del ni vložila pritožbe.

(7.) Iz trditvene podlage tožbe izhaja, da je tožeča stranka nepremičnino parc. št. 32/1, ki stoji na parc. št. 32/1,2,3 k.o. R., v korist katere naj bi obstajala zatrjevana služnost, leta 1998 kupila od družine H., od vselitve dalje pa imata tožnika posest tudi na delu pohodne terase, ki so jo vzdolž njune nepremičnine zgradili pravni predniki tožene stranke in sicer pod napuščem njune nepremičnine. Ta že več kot 100 let sega v zračni prostor nepremičnine parc. št. 33. Družina H. se je v hišo tožeče stranke vselila leta 1936 in vsaj od takrat dalje je bil način in obseg uporabe terase (oziroma pred njeno zgraditvijo balkona-ganka) enak. V tem postopku je tožeča stranka zato zatrjevala, da je ob upoštevanju priposestvovalne dobe njenih pravnih prednikov, ki se ji všteva, s priposestvovanjem pridobila služnost v vtoževanem obsegu.

(8.) Iz uvodnih (neizpodbijanih) ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je ob steni hiše tožeče stranke, pod njenim napuščem, kjer se sedaj nahaja sporni del terase, do leta 1984 potekal balkon-gank, ki je bil takrat odstranjen, ter nadalje, da so v istem letu pravni predniki tožene stranke na vmesnem prostoru med hišama, to je na parceli, ki je v lasti toženih strank, zgradili garažo s pohodno teraso. Pri presoji priposestvovanja služnostne pravice na spornem delu terase se je sodišče prve stopnje oprlo na paragrafa 1468 in 1470 Občnega državljanskega zakonika (ODZ) (1) in relevantno načelno pravno mnenje Zveznega vrhovnega sodišča (2) ter zaključilo, da so služnost hoje, obešanja in sušenja perila, postavitve montažne ograje, cvetličnih korit, stolov in drugih predmetov na navedeni nepremičnini tožene stranke priposestvovali že pravni predniki tožeče stranke, ki so navedeno služnost izvrševali nepretrgoma od leta 1936 vsaj do leta 1976. Dejstvo, da je bil leta 1984 balkon porušen, na njegovem mestu pa je bil zgrajen sporni del betonske terase, po mnenju sodišča prve stopnje na samo izvrševanje takrat že priposestvovane sporne služnosti ne vpliva, saj se je spremenila zgolj surovinska sestava površine, kjer se je služnost izvrševala.

(9.) Takšno stališče sodišča prve stopnje je, kot pravilno opozarja pritožba, materialnopravno zmotno. Med balkonom-gankom in kasneje zgrajeno pohodno teraso namreč obstaja bistvena razlika, saj je bil balkon del nepremičnine (stavbe) tožeče stranke in je samo segal v zračni prostor sosednje nepremičnine tožene stranke, medtem ko pohodna terasa predstavlja sestavni del nepremičnine tožene stranke in je njena last, tožeča stranka pa jo za svoje potrebe zgolj uporablja. Utemeljen je zato pritožbeni očitek, da ni mogoče govoriti o priposestvovanju zatrjevane služnosti na balkonu kot neločljivem delu nepremičnine pravnih prednikov tožeče stranke, saj priposestvovanje na lastni stvari ni mogoče (primerjaj 49. člen ZTLR in 213. člen SPZ, podobno prej tudi ODZ). Balkon-gank z zgraditvijo v zračnem prostoru sosednje nepremičnine namreč ni postal del slednje, temveč je šlo bodisi za nedovoljen poseg v lastnino pravnih prednikov tožene stranke, bodisi je za to obstajal dogovor med pravnimi predniki pravdnih strank v skladu s tedanjo pravno ureditvijo. (3) Neodvisno od tega, kakšno je bilo pravno stanje v času obstoja balkona-ganka, pa je le-to z njegovo odstranitvijo nedvomno prenehalo.

(10.) Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožbi tudi v delu, ki se nanaša na začetek teka priposestvovalne dobe, saj le-ta ne more pričeti teči prej, preden sta tožnika, pred njima pa njuni pravni predniki, tujo nepremičnino sploh začeli uporabljati na način, ki ga zatrjujeta. To pa pred letom 1984 ni bilo mogoče, saj garaže s pohodno teraso sploh ni bilo. Za priposestvovanje vtoževane služnosti je posledično odločilno obdobje od leta 1984 dalje, ko je bila zgrajena pohodna terasa.

(11.) V prvem sojenju sodišče dejstev, ki so pomembna za odločitev in se nanašajo na obdobje po letu 1984 niti ni izrecno ugotavljalo, saj se je postavilo na stališče, da se je priposestvovalna doba iztekla že pred omenjenim letom. Ker je torej zaradi zmotne uporabe materialnega prava tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče sodbo, skladno s 355. členom ZPP, razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede na naravo stvari in okoliščine primera, upoštevajoč pri tem predvsem to, da gre za celoten sklop dejstev, ki jih bo še potrebno ugotoviti in pravico strank do pritožbe, namreč ocenjuje, da dopolnitev postopka na pritožbeni stopnji ni mogoča. (12.) V ponovnem sojenju bo sodišče prve stopnje, glede na že obrazloženo, moralo z dodatnim natančnešim zaslišanjem strank in prič ugotoviti, kakšno je bilo posestno stanje na spornem delu pohodne terase po letu 1984 in nato o zahtevku ponovno odločiti.

(13.) Ker je bilo potrebno pritožbi ugoditi iz že navedenih razlogov, se pritožbeno sodišče o ostalih pritožbenih izvajanjih posebej ne izjavlja, ker to ni potrebno.

(14.) Odločitev o stroških postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP. Ker je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena, bo o celotnih stroških postopka odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

(1) Le-ta je določal 30-letno priposestvovalno dobo.

(2) Načelno pravno mnenje Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4. 4. 1960, s katerim je bila priposestvovalna doba s 30, kot je določal ODZ, znižana na 20 let. (3) ODZ je na primer poznal služnost zidanja strehe ali pomola nad sosedovim zračnim prostorom (4. točka 475. paragrafa). Teorija med hišnimi služnostmi podobno omenja služnost, na podlagi katere del stavbe sega v zračni prostor sosednje nepremičnine oziroma servitus proiciendi (Juhart, M. in drugi, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2007, str. 600).