Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je skladno s prvim odstavkom 34.a člena ZST-1 ugovor zoper plačilni nalog iz 34. člena ZST-1 dopustno vložiti v osmih dneh od vročitve naloga iz razloga, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo, vendar utemeljenih tovrstnih trditev tožnik ni podal. Sodišče je zato pravilno ugotovilo, da njegov ugovor ni utemeljen. Ker mora biti med drugim tudi ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa (prvi odstavek 105.a člena ZPP), je z vložitvijo pritožbe dne 2. 12. 2022 nastala taksna obveznost. Tožnik je zato takso dolžan plačati, sodišče pa jo je tudi odmerilo v pravilni višini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V P 1270/2020, z dne 30. 12. 2022, za plačilo sodne takse v višini 33,00 EUR za pritožbo zoper sklep z dne 24. 11. 2022. 2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka (tožnik) iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je vložil ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 30. 12. 2022, ker je nalog nerazumljiv in ker taksna obveznost ni nastala. Pokojnik ima pooblaščenca in sodišče ne more prekiniti postopka, nato pa ga nadaljevati s sklepom, še preden je sklep o prekinitvi postal pravnomočen. Gre tudi za napačno navajanje toženca, toženci ne morejo biti kar vsi, A. A. sploh ni dedič po pokojnem. Sklep je preuranjen. Sklep je nerazumljiv, ker ne odgovarja na navedbe tožnika v ugovoru in ga ni mogoče preizkusiti, saj zgolj zatrjuje, da je taksna obveznost nastala 2. 12. 2022 z vložitvijo pritožbe, brez posebne obrazložitve, ter da niso podani pogoji za oprostitev, obročno plačevanje, odlog takse. Krši se 8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj sodišče ni odgovorilo na navedbe tožnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je tožnik 2. 12. 2022 vložil pritožbo zoper sklep sodišča z dne 24. 11. 2022. Sodišče je za pritožbo tožniku izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, tožnik pa je vložil ugovor. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je predlagal, da se plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 30. 12. 2022 v višini 33,00 EUR za pritožbo zoper sklep z dne 24. 11. 2022 razveljavi, z navedbo, da je sklep z dne 24. 11. 2022 o nadaljevanju postopka preuranjen, ker sklep z dne 3. 8. 2022 še ni postal pravnomočen, taksna obveznost tako ni nastala.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je skladno s prvim odstavkom 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ugovor zoper plačilni nalog iz 34. člena ZST-1 dopustno vložiti v osmih dneh od vročitve naloga iz razloga, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo, vendar utemeljenih tovrstnih trditev tožnik ni podal. Sodišče je zato pravilno ugotovilo, da njegov ugovor ni utemeljen. Ker mora biti med drugim tudi ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa (prvi odstavek 105.a člena ZPP), je z vložitvijo pritožbe dne 2. 12. 2022 nastala taksna obveznost. Tožnik je zato takso dolžan plačati, sodišče pa jo je tudi odmerilo v pravilni višini. Da bi tožnik takso plačal, ni zatrjeval in tega tudi ne zatrjuje v pritožbi. Ker tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se ugovor tožnika zoper plačilni nalog zavrne. Sklep sodišča prve stopnje je bilo mogoče preizkusiti in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene.

6. Navedba, da A. A. ni dedič po pokojnem, ni relevantna, saj v sklepu kot stranka sploh ni naveden. Ostale v pritožbi podane navedbe se ne nanašajo na vsebino izpodbijanega sklepa, pač pa na predhodne odločitve, zato pri presoji izpodbijanega sklepa tudi niso pravno odločilne in sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP). V zvezi s temi navedbami pa je neutemeljena tudi navedba o absolutno bistvenih kršitvah določb postopka iz 8. ter (smiselno) 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tudi sodišču prve stopnje na pravno nerelevantne trditve ni bilo treba odgovarjati oziroma o njih navajati razlogov.

7. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (1. točka 365. člena ZPP).

8. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in 154. člen ZPP).