Jedro

Tožnica je v svoji vlogi navedla in izkazala, da ima stalno prebivališče v Mestni občini A, ter s predložitvijo potrdila Upravne enote A o stalnem prebivališču izkazala legitimacijo za prijavo na razpisu za najem neprofitnega stanovanja pri JSS MO A. V vlogi je pod postavko "stanovanjski status" tudi navedla, da živi pri starših, in kot dokaz, da živi pri materi v najemniškem stanovanju, v katerem so slabe stanovanjske razmere, predložila najemno pogodbo za stanovanje v C. Za to stanovanje tudi zatrjuje, da je za bivanje neprimerno, in iz tega naslova uveljavlja priznanje dodatnih točk. Ker tožnica za stanovanje, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, ni predložila nobenih podatkov, za ta naslov tudi ni predložila dokazila, da stanuje pri starših ali sorodnikih (potrdilo o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti), kot je določeno v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, in tudi ni pojasnila, zakaj so bivanjski pogoji navedeni za stanovanje, ki ni na naslovu njenega stalnega prebivališča, je, po presoji sodišča v ponovnem postopku potrebno ugotoviti tudi, zakaj so podatki v tem delu med seboj neskladni in na kakšen način lahko to neskladje vpliva na dodelitev neprofitnega stanovanja, glede na določbe SZ-1, Pravilnika in Razpisa.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Župana Mestne občine A št. ... z dne 13. 2. 2006 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo št. ... z dne 7. 12. 2005, s katero Javni stanovanjski sklad Mestne občine A (v nadaljevanju JSS MOL) odločil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 570 točk, da se z doseženim številom točk uvršča na 71. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem - lista A 1 (1. točka izreka), da bodo stanovanja, na podlagi razpisanega števila stanovanj zagotovljena tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A 1, ki so dosegli nad vključno 585 točk, vsem tistim, ki so dosegli manj točk pa stanovanje ne bo dodeljeno (2. točka izreka), in da je bila lista objavljena v časopisu Dnevnik in na spletnih straneh. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, tožena stranka pritrjuje odločitvi prvostopnega organa, da se tožnica uvrsti na 71. mesto prednostne liste A 1 upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ter da ji glede na doseženo število točk in glede na število razpisanih stanovanj stanovanje ne bo dodeljeno. V obrazložitvi se sklicuje na 87. člen Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 in 18/04-ZVKSES, v nadaljevanju: SZ-1) in Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 in 34/04, v nadaljevanju: Pravilnik), kjer so opredeljeni splošni pogoji, ki jih morajo za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem izpolnjevati prosilci, prednosti, ki jih imajo posamezne kategorije prosilcev, postopek dodeljevanja neprofitnih stanovanj v najem, obveznost najemodajalcev za objavo razpisa v sredstvih javnega obveščanja, kaj mora razpis določati ter katere listine morajo udeleženci razpisa priložiti vlogi. Za vodenje razpisnega postopka se uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Kriteriji in točkovno vrednotenje kriterijev za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer, ki vplivajo na prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem, so določeni v obrazcu, ki je priloga k Pravilniku, tega pa, skladno z 21. členom Pravilnika uporabljajo najemodajalci pri proučitvi vseh okoliščin, pomembnih za uvrstitev in razvrstitev udeležencev razpisa na prednostno listo, za ocenitev stanovanjskih in socialnih razmer, v katerih živijo udeleženci razpisa in njihovi ožji družinski člani. Skladno z določili Pravilnika je JSS MO A objavil 10. javni razpis za dodelitev okvirno 150 neprofitnih stanovanj v najem. Sestavni del vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem na 10. javnem razpisu je bil tudi obrazec A - opis stanovanjskih in socialno zdravstvenih razmer, v katerem se prosilci izjavijo o svojih stanovanjskih in socialno zdravstvenih razmerah in s tem uveljavljajo pridobitev točk za te razmere. Po tem, ko so posebne komisije proučile utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, in dokumentiranih poizvedb, potrebnih za oblikovanje prednostne liste ter ocenile stanovanjske in druge razmere udeležencev razpisa, je bila glede na zbrano število točk izdelana prednostna lista za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. V posameznih primerih je razpisovalec stanovanj na podlagi 165. člena Zakona o splošnem upravnem postopku odločal, ali je treba kakšno dejstvo dokazovati ali ne, in sicer glede na to, ali utegne to vplivati na odločitev. Tožnica je na obrazcu A sicer uveljavljala točke v postavki 2.1. - Kvaliteta bivanja in v postavki 3.2. - Utesnjenost v stanovanju, vendar je prvostopni organ na podlagi vlogi priloženih dokazil ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za dodelitev točk v navedenih postavkah. Tožena stranka se s presojo prvostopnega organa strinja in obrazlaga neupoštevanje točk iz obrazca A glede na predložene podatke, ki jih je za stanovanje navedla tožnica.

Tožeča stranka se z odločbo tožene stranke ne strinja in jo izpodbija v upravnem sporu. V tožbi navaja, da ji zmotno niso bile upoštevane točke iz postavke 2 - Kvaliteta bivanja. Iz najemne pogodbe, ki jo je za stanovanje na naslovu T, C sklenila njena mati, je razvidno, da je to stanovanje predelana klet v 40 let starem bloku, in da je ovrednoteno z 0 točkami. Navaja še, da je skozi stanovanje speljana instalacija centralne kurjave z ventili, da skozi tla pronica voda in je stanovanje zato vlažno ter se v njem nabira plesen, da v stanovanju ni prave svetlobe, saj je pred okni parkirišče, in da je vse to razvidno tudi iz dopisa Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.o.o., ki je najemodajalec stanovanja. Sodišču smiselno predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri pravilnosti izračuna točk za tožnico. Po prejemu tožbe je opravila tudi informativni izračun točkovanja za ugotovitev vrednosti stanovanja ter ugotovila, da vrednost stanovanja znaša 214 točk, zato tožnici tudi na tej podlagi ni mogoče priznati točk iz te postavke.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi vztraja pri svojih navedbah ponovno poudarja stanje stanovanja, slabo kvaliteto bivalnih prostorov in nemogoče stanovanjske razmere.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem upravnem sporu ni priglasilo.

Tožba je utemeljena.

Tožnica s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke v celoti, vsebinsko pa napada točkovanje, in sicer odločitev, da ji ni priznano ustrezno število točk za Kvaliteto bivanja (postavka 2.1 točkovalnega zapiska). Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov je tožnica v postopku predložila najemno pogodbo, ki jo je z najemodajalcem sklenila njena mati, iz katere je razvidno, da se trisobno stanovanje, ki je predmet najema nahaja v kleti in da predstavlja 0 % deleža stanovanjske hiše. V vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja je navedla, da živi pri materi, da je stanovanje vlažno, da se pojavlja plesen, da zaradi cevi centralne kurjave in ventilov stanovanje predstavlja skupne prostore (izjava o kvaliteti bivanja, priloga k točki 7). Priložila je tudi dopis Mestne zveze upokojencev, na katero se je obrnila tožničina mati, iz katerega izhaja, da stanovanje ni primerno za normalno bivanje.

Prvostopni organ pri točkovanju postavk kvalitete bivanja ni ovrednotil s točkami, tega pa v svoji odločbi ni pojasnil. Tožena stranka je, glede na pritožbene ugovore, v izpodbijani odločbi pojasnila, da je tožnica na obrazcu A v postavki 3 navedla, da ima s hčerko v uporabi sobo v izmeri 12,25 m2 ter v souporabi s svojo mamo prostore v izmeri 23,10 m2, pri preračunu površine in stanovalcev skupna površina na člana znaša 13,85 m2, kar, ob upoštevanju najvišje površine na družinskega člana, ki se še šteje za utesnjenosti v stanovanja, znaša 12 m2 in zato pravilno ni bila upravičena do točk v tej postavki. V zvezi s kvaliteto bivanja pa pojasni, da je v Pravilniku določeno, da je prosilec upravičen do točk za kvaliteto bivanja, kadar biva v stanovanju, ki je starejše, s pomanjkljivimi oziroma dotrajanimi instalacijami, kadar gre za kletna stanovanja, stanovanja s povsem nefunkcionalno razporeditvijo prostorov, in ki so po dosedanjem sistemu ovrednotena z največ 110 točkami ter nato stanovanje oceni glede na predloženo najemno pogodbo in pritrdi odločitvi, da tožnici iz tega naslova točke ne morejo biti priznane. V odgovoru na tožbo je tožena stranka navedla, da je po prejemu tožbe opravila še dodatni informativni izračun za ugotovitev vrednosti stanovanja, ki za navedeno stanovanja znaša 214 točk, kar presega število 110 točk. Pravilnik v 22. členu določa, da si lahko najemodajalci stanovanjske razmere udeležencev razpisa tudi ogledajo v komisiji. Ker je prvostopni organ izhajal zgolj iz podatkov najemne pogodbe, tožena stranka pa je prav tako le na podlagi navedene pogodbe opravila informativno točkovanje, ne da bi pri tem upoštevala navedbe tožnice o stanju stanovanja ali si stanovanje pred odločitvijo vsaj ogledala, saj kriteriji, kdaj naj se ogled opravi niso predpisani, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Ker bi v obravnavanem primeru tožnica, če gre res za neustrezno kvaliteto bivanja in stanovanje, ki za bivanje ni primerno lahko pridobila dodatne točke, bi bilo, po presoji sodišča, zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja preden je bila sprejeta dokončna odločitev o točkovanju potrebno opraviti ogled stanovanja, v katerem tožnica živi.

Ob tem pa sodišče opozarja, da je tožnica, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, v svoji vlogi navedla in izkazala, da ima stalno prebivališče v Mestni občini A ter s predložitvijo potrdila Upravne enote A o stalnem prebivališču na naslovu L, A, izkazala legitimacijo za prijavo na razpisu za najem neprofitnega stanovanja pri JSS MO A. V svoji vlogi je tožnica pod postavko "stanovanjski status" tudi navedla, da živi pri starših in kot dokaz, da živi pri materi v najemniškem stanovanju, v katerem so slabe stanovanjske razmere, predložila najemno pogodbo za stanovanje na naslovu T v C. Za to stanovanje tudi zatrjuje, da je za bivanje neprimerno in iz tega naslova uveljavlja priznanje dodatnih točk, kar je predhodno že navedeno. Ker tožnica za stanovanje, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče (L, A) ni predložila nobenih podatkov, za ta naslov tudi ni predložila dokazila, da stanuje pri starših ali sorodnikih (potrdilo o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti), kot je določeno v Pravilniku in tudi ni pojasnila, zakaj so bivanjski pogoji navedeni za stanovanje, ki ni na naslovu njenega stalnega prebivališča je, po presoji sodišča v ponovnem postopku potrebno ugotoviti tudi, zakaj so podatki v tem delu med seboj neskladni in na kakšen način lahko to neskladje vpliva na dodelitev neprofitnega stanovanja, glede na določbe SZ-1, Pravilnika in Razpisa.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in odločbo tožene stranke odpravilo na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, 92/05-odl.US in 45/06-odl.US).