Jedro

Izvršilno sodišče je skladno z načelom stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, dokler le-ta ni razveljavljen, odpravljen, spremenjen ali ugotovljen za neveljavnega.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice, vložen 4. 8. 2023 in dopolnjen 23. 8. 2023 (I. točka izreka), ugodilo je predlogu dolžnice za odlog izvršbe in izvršbo odložilo za 3 mesece, šteto od izdaje tega sklepa (II. točka izreka) in zavrnilo je predlog dolžnice za opravo izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom (III. točka izreka).

2.Dolžnica pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.V delu, ki se nanaša na odločitev sodišča o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi (I. točka izreka) navaja, da sodišče ni zaslišalo strank, s katerimi bi lahko dokazala resničnost njenih ugovornih navedb o namerni goljufiji s strani A. A. in njegove partnerke B. B., ki sta posojilo zlorabila za svoje namene. Zoper njiju je vložila kazensko ovadbo. Tudi glede ugovorne navedbe o ničnosti notarskega zapisa zaradi napake volje, bi sodišče moralo zaslišati stranke in predlagane priče. Okoliščine v predmetni zadevi so takšne (nemoralnost posla), da bi izvršilno sodišče moralo kljub načelu stroge formalne legalitete zaslišati stranke in priče v zvezi z ugovorno zatrjevano ničnostjo notarskega zapisa. V delu, ki se nanaša na odločitev sodišča o predlaganem odlogu izvršbe (II. točka izreka) meni, da bi sodišče moralo izvršbo odložiti za 12 mesecev. Ponavlja navedbe iz predloga za odlog, da gre za izvršbo na njen dom in dom bivšega moža ter sina s partnerko in štirimi mladoletnimi otroki. Bivši mož je invalidsko upokojen. Dodaja, da bi v primeru prodaje nepremičnine, bila škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Pri izvršbah, katerih posledica je izguba doma, je potrebna posebna skrbnost, pri čemer so še posebno varovani otroci, o čemer se je že izreko Ustavno sodišče RS. V predmetni zadevi so oškodovani vnuki, ki so še zelo majhni in jih ta situacija spravlja v stres, kot tudi vse ostale. Poskusili so si poiskati druge bivalne prostore, sin si je ogledal neprofitna in najemniška stanovanja, vendar so cene visoke. V delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za opravo izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom (III. točka izreka) ponavlja navedbe, da bi v primeru izvršbe na OPP lahko mesečno zbrala približno 500,00 EUR. Navaja tudi, da bi rada celotni dolg poravnala obročno. Sin ureja kredit, s katerim bi poplačal izterjevano terjatev, vendar bi potrebovala več časa, da uredi finančna sredstva. Sin bo z julijem 2024 prevzel planinski dom na M., z dohodkom od te dejavnosti pa bi lahko zagotovila finančna sredstva za plačevanje obrokov. Tudi zaradi tega bi odlog za 12 mesecev bil utemeljen.

4.Upnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnice in predlaga zavrnitev pritožbe.

5.Pritožba ni utemeljena.

O pritožbi zoper I. točko izreka

6.V primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnica v ugovoru ni izkazala nobenega izmed ugovornih razlogov po prvem odstavku 55. člena ZIZ. Pravilno je pojasnilo, da je s sklepom o izvršbi z dne 10. 7. 2023 dovolilo izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve na podlagi neposredno izvršljivega Notarskega zapisa ... z dne 21. 7. 2022, ki vsebuje Posojilno pogodbo in Sporazum o zavarovanju denarne terjatve na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa po 142. členu Stvarnopravnega zakonika zoper realno dolžnico, torej zastaviteljico, ki je ustanovila zastavno pravico za zavarovanje tujega dolga. Dolžnica je po navedenem notarskem zapisu zastavila nepremičnini z ID znakoma: parcela ... 211/5 in parcela ... 213, na katerih je bila dovoljena predmetna izvršba. V skladu z 2. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ izvršljiv notarski zapis predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko sodišče dovoli izvršbo. Iz izvršilnega naslova je razvidno, da je zastaviteljica soglašala z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa, prav tako z možnostjo predčasne zapadlosti, upnik pa je predložil tudi pisna dokazila, iz katerih izhaja, da sta bila tako posojilojemalec kot zastaviteljica obveščena o predčasni zapadlosti terjatve po posojilni pogodbi, kar izkazuje, da je notarski zapis skladno s prvim odstavkom 20.a člena ZIZ izvršljiv. Pravilno je tudi pojasnilo, da je kot izvršilno sodišče skladno z načelom stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, dokler le-ta ni razveljavljen, odpravljen, spremenjen ali ugotovljen za neveljavnega. Izvršilno sodišče ne more preverjati njegove pravilnosti, niti pravilnosti postopka, iz katerega izvira. Zato ugovorne navedbe dolžnice, da je notarski zapis podpisala v zmoti in da ni bila seznanjena s posledicami posla v izvršilnem postopku niso pravno odločilne. Za izvršilni postopek tudi niso pravno odločilne navedbe o razlogih za sklenitev samega posla in o tem, da naj bi bila dolžnica s strani posojilojemalca zavedena, zato se sodišče prve stopnje do teh navedb pravilno ni posebej opredeljevalo.

8.Sodišče prve stopnje je v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da je lahko že na podlagi listinskih dokazov odločilo o ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi in je pravilno dokazne predloge za zaslišanje strank in prič zavrnilo kot nepotrebne. Kot je že bilo pojasnjeno ugovorne trditve dolžnice, ki jih ponovno izpostavlja v pritožbi, o ničnosti notarskega zapisa in o napaki volje pri sklenitvi notarskega zapisa, ob upoštevanju načela stroge formalne legalitete niso pravno odločilne, za ugotavljanje neveljavnosti notarskega zapisa pa so dolžnici na voljo pravna sredstva, ki jih lahko uveljavlja v pravdnem postopku, zato sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokazov, saj so bili v tem delu namenjeni dokazovanju pravno nepomembnih dejstev, odločitev o zavrnitvi izvedbe dokazov pa je tudi obrazložilo.

9.Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje utemeljeno ugovor dolžnice na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ kot neutemeljenega zavrnilo.

O pritožbi zoper II. točko izreka

10.Skladno s prvim odstavkom 71. člena ZIZ lahko sodišče na predlog dolžnika popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, če je podan eden od v prvem odstavku 71. člena ZIZ taksativno naštetih primerov. Skladno z drugim odstavkom 71. člena ZIZ sme sodišče ne glede na prejšnji odstavek na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odložiti izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi, in sicer: 1. v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, ali 2. v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika, ali 3. kadar dolžnik, ki je potrošnik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ali 4. iz drugih posebno upravičenih razlogov, ki jih izkaže dolžnik.

11.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnica s trditvami, da v hiši na naslovu njenega stalnega prebivališča poleg nje stanuje še njen bivši mož in sin z družino, skupno torej osem družinskih članov, od tega štirje mladoletni otroci, in s predlaganimi dokazi ni izkazala pogoj za odlog izvršbe po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ iz drugih posebno upravičenih razlogov, zato je utemeljeno izvršbo skladno s šestim odstavkom 74. člena ZIZ odložilo za tri mesece.

11.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je dolžnica hkrati s predlogom za odlog sicer vložila tudi ugovor zoper sklep o izvršbi (6. točka prvega odstavka 71. člena ZIZ), vendar v skladu z obstoječo sodno prakso realizacija izvršbe sama po sebi ne more predstavljati tiste škode, ki je varovana z določbo prvega odstavka 71. člena ZIZ (nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda), saj posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe. Dolžnica v predlogu za odlog niti ni zatrjevala, da bi bila ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, zato ta njena pritožbena navedba skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ prestavlja nedovoljeno pritožbeno novo, katero sodišče druge stopnje ne more upoštevati. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnica ni izkazala pogojev za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ.

12.Dolžnica pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni podano očitno nesorazmerje med izterjevano terjatvijo in vrednostjo nepremičnine, na kateri je dovoljena izvršba. Ob upoštevanju navedene ugotovitve, je sodišče prve stopnje kljub temu, da gre za izvršbo na dom dolžnice, pravilno zaključilo, da dolžnica v predlogu za odlog izvršbe tudi ni izkazala pogojev za odlog izvršbe po 1. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ.

13.Dolžnica pritožbeno tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je šele v odgovoru na odgovor upnika podala navedbe, da si z družino bivanjske problematike ne morejo urediti drugače, poleg tega pa so bile te njene trditve povsem pavšalne, saj ni niti zatrjevala niti dokazovala, da si je prizadevala urediti drugo stanovanje (npr. neprofitno stanovanje, pomoč centra za socialno delo), in ji to ni uspelo. Ob upoštevanju navedenih ugotovitev in ob dejstvu, da gre za izvršbo na dom dolžnice, in ne za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tudi niso podani pogoji za odlog izvršbe po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Glede na pritožbeno neizpodbijano dejstvo, da je dolžnica po izvršilnem naslovu zastaviteljica, je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da ni podan razlog za odlog izvršbe po 3. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ.

14.Ob obrazloženem dolžnica neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo odložiti izvršbo za eno leto, saj je, kot je že bilo pojasnjeno, pravilno, skladno s 4. točko drugega odstavka 71. člena ZIZ odložilo izvršbo za tri mesece.

O pritožbi zoper III. točko izreka

15.V skladu s prvim odstavkom 169. člena ZIZ lahko dolžnik v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe, ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini. Sodišče ugodi predlogu, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine (četrti odstavek 169. člena ZIZ).

16.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je dolžnica v tem delu zgolj podala predlog za obročno poplačilo dolga, pri čemer ni navedla nobenega sredstva izvršbe v skladu z ZIZ, saj ni predlagala, da bi sodišče na primer poseglo na njeno pokojnino oziroma na njena sredstva na bančnih računih. Pravilno je tudi pojasnilo, da četudi bi dolžnica kot drugo izvršilno sredstvo predlagala izvršbo na njeno pokojnino ali na druge stalne denarne prejemke, bi sodišče njenemu predlogu lahko ugodilo le, če bi izkazala za verjetno, da bo terjatev poravnana v enem letu od izdaje sklepa o njenem predlogu (peti odstavek 169. člena ZIZ). Dolžničine navedbe o možnosti poplačevanja po 500,00 EUR mesečno so tudi sicer povsem pavšalne, dolžnica ni niti s stopnjo verjetnosti izkazala, da bi se upnikova terjatev v višini 75.526,54 EUR s pripadki lahko poplačala na ta način (še manj, da bi bila poravnana v enem letu). Dolžnikov predlog za drugo izvršilno sredstvo ali na drugo nepremičnino mora biti namreč obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik podati ustrezno trditveno podlago in predlagati dokaze, na podlagi katerih sodišče lahko tehta okoliščine, pomembne za odločitev po 169. členu ZIZ.

17.Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog dolžnice za opravo izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom.

18.Iz vseh navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

19.Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 55