Jedro

Ni šlo za očitno (pisno) pomoto pri vlaganju vloge, saj ta ni bila zgolj poslana na nepristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ampak je bila nanj tudi naslovljena.

V primeru, ko sodišče ugotovi nasprotje med tožbenimi navedbami in predloženimi dokazi, ne sme izdati zavrnilne zamudne sodbe, ampak mora izvesti kontradiktorni postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo, ki ima značaj zavrnilne (neprave, negativne) zamudne sodbe, je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za plačilo 20.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 3. 2013 do plačila, ter odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške pravdnega postopka.

2. Sodišče je ugotovilo, da toženec na (pravilno vročeno) tožbo ni pravočasno odgovoril, saj je odgovor na tožbo poslal nepristojnemu sodišču, pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani pa ga je prejelo po izteku 30-dnevnega roka za odgovor na tožbo, pri čemer niso bili podani pogoji za uporabo 8. odst. 112. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ker pa so bile po oceni sodišča tožbene navedbe tožnice v nasprotju s priloženimi dokazi (Sporazumom z dne 11. 2. 2009), je izdalo zavrnilno zamudno sodbo.

3. Zoper to sodbo se je tožnica pritožila, in sicer iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je tudi pritožbene stroške. Prvostopenjskemu sodišču očita, da je spregledalo, da se na rok vezano vlogo, izročeno nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, ki prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje za pravočasno vloženo, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika (8. odst. 112 čl. ZPP), pri čemer se očitna pomota lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu tožniku. Ker je šlo v konkretnem primeru za očitno pisno napako pooblaščenca toženca, sodišče ne bi smelo izdati negativne zamudne sodbe, ampak izvesti kontradiktoren postopek, vključno z možnostjo, da v okviru materialnopravnega vodstva tožnico pozove, da tožbo popravi. Pritožnica nadalje navaja, da iz 4. tč. Sporazuma povsem jasno izhaja, da se znesek 20.000,00 EUR dodeli tožnici, ta pa zapade v plačilo po prodaji stanovanja. Ker sta pravdni stranki stanovanje očitno in nesporno prodali (3. čl. notarskega zapisa SV 304/13 z dne 12. 3. 2013), ni nikakršnega vsebinskega zadržka, da toženec svoje obveznosti ne bi izpolnil. Iz prvostopenjske sodbe po pritožničinem mnenju ne izhaja, kaj naj bi bilo nesklepčno (kršitev 14. tč. 2. odst. 339 čl. ZPP) oziroma iz tožbe in predloženih listin izhaja ravno nasprotno (kršitev 15. tč. 2. odst. 339 čl. ZPP). V primeru nesklepčnosti, pravi, bi moralo sodišče ravnati po določbi 3. odst. 318. čl. ZPP in jo pozvati k dopolnitvi vloge. Stališče sodišča prve stopnje, da je bil v Sporazumu določen le način delitve kupnine, pomeni po prepričanju tožnice hkrati obveznost toženca, da plača. 4. Toženec je na pritožbo odgovoril in se zavzel za njeno zavrnitev ter za potrditev sodbe sodišče prve stopnje. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Ocena sodišča prve stopnje, da je bil toženčev odgovor prepozen, je sicer pravilna. Toženec ga je vložil preko svojega odvetnika na Okrožno sodišče v Ljubljani 10. 4. 2014, kar je sicer pred iztekom 30-dnevnega roka (tožba mu je bila vročena 14. 3. 2014), vendar na nepristojno sodišče; to jo je odstopilo pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani, ki pa jo je prejelo šele 22. 4. 2014, torej že po izteku roka, zato se šteje, da ni bila vložena pravočasno. Omilitev zgoraj navedene ureditve sicer res predstavljata dve izjemi, vsebovani v 8. odst. 112. čl. ZPP (nevednost ali očitna pomota vložnika), pri čemer za stranko, zastopano po odvetniku, lahko velja le izjema očitne pomote (pisne pomote, lapsusa), ki se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku. Pri toženčevem odvetniku ni šlo za očitno (pisno) pomoto pri vlaganju vloge, saj ta ni bila zgolj poslana na nepristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ampak je bila nanj tudi naslovljena. Toženec je v odgovoru na pritožbo celo pojasnil, da je vlogo vložil na okrožno sodišče zato, ker je vrednost zahtevka po nasprotni tožbi (ki jo je vložil skupaj z odgovorom na tožbo) presegala stvarno pristojnost okrajnega sodišča. 7. Vendar pa je bilo nadaljnje ravnanje prvostopenjskega sodišča napačno. V primeru, ko sodišče ugotovi nasprotje med tožbenimi navedbami in predloženimi dokazi (4. tč. 1. odst. 318 ZPP), ne sme izdati zavrnilne zamudne sodbe, ampak mora izvesti kontradiktorni postopek: razpisati glavno obravnavo ter izvajati dokaze. Pritožbeno sodišče sicer ne deli (pretirano stroge) ocene o nasprotju med dokazi, ki jih je tožnica priložila, in njenimi skopimi tožbenimi navedbam; slednje so kvečjemu pomanjkljive (saj npr. ne vsebujejo trditve, da ima tožničin del kupnine toženec), vendar ne neodpravljivo. Pritožnica ima torej prav, da bi ji sodišče moralo dati možnost, da pomanjkljivosti svoje tožbe sanira.

8. Sodišče druge stopnje je na podlagi navedenega tožničini pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo (1. odst. 354. čl. ZPP) ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, saj glede na naravo kršitev teh ne more sámo odpraviti.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo v skladu s 3. in 4. odst. 165. čl. ZPP.