20. 7. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Antona Gorenca, Mirna, na seji 20. julija 2016

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 41. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 57/08 in 87/11) in tretjega odstavka 119. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (Uradni list RS, št. 11/04) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija prvi odstavek 41. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), tretji odstavek 119. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (v nadaljevanju Pravilnik). Zatrjuje, da je prvi odstavek 41. člena SZ-1 v neskladju z načelom pravne države (2. člen Ustave), ker naj bi omogočal arbitrarno povišanje višine prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad. Ker izpodbijana tretji odstavek 119. člena SPZ in Pravilnik ne določata najvišjega prispevka v rezervni sklad, naj bi bila iz istega razloga v neskladju z Ustavo. Pobudnik meni, da bi moral zakon določiti najvišji znesek vplačila v rezervni sklad in kriterije za povečanje tega zneska do najvišje vrednosti. Svoj pravni interes utemeljuje z zatrjevanjem, da ne želi, da ga drugi etažni lastniki neomejeno zavezujejo k povečanju plačila prispevka v rezervni sklad ter da ga zavezujejo brez jasno določenih kriterijev in brez časovne omejitve.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepih Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) oziroma št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Pobudnik niti ne zatrjuje, da bi sam sprožil ustrezen sodni postopek ali da bi drugi etažni lastniki od pobudnika v sodnem postopku zahtevali plačilo povišanega prispevka v rezervni sklad. Šele po izčrpanju pravnih sredstev v sodnem postopku bi lahko pobudnik skupaj z ustavno pritožbo vložil tudi morebitno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti (oziroma zakonitosti) izpodbijanih določb. Zgolj z zatrjevanjem, da izpodbijane določbe omogočajo, da pobudnika drugi etažni lastniki neomejeno zavezujejo k povečanju plačila prispevka v rezervni sklad, pa pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti (in zakonitosti) izpodbijanih predpisov. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik