Jedro

Navedbe o tem, kakšne kredite mora poravnati tožeča stranka, tožnice ne odvezujejo obveznosti plačevanja preživnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (I. točka izreka). Mladoletnega sina pravdnih strank je dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu (II. točka izreka). Materi je naložilo plačevanje preživnine od 1.8.2012 dalje v višini 125,00 EUR. Zahtevek tožnice za plačevanje preživnine pa je sodišče zavrnilo (III. točka izreka). Stike med mamo in mladoletnim sinom je določilo v skladu s vsakokratnim dogovorom med njima, najmanj v obsegu en vikend na mesec od petka do nedelje (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka v delu, ki se nanaša na dodelitev otroka, plačevanje preživnine in stike (II., III. in IV. točka izreka). Navaja, da je za sina vse opravke v zvezi s šolanjem ter zdravnikom poskrbela ona. Mladoletnemu sinu je kuhala, prala in opravljala vsa ostala gospodinjska dela. Zanika, da bi odhajala od doma in zapustila otroka, saj je bila ob vsakem umiku v to prisiljena storiti zaradi nasilja, ki ga je nad njo povzročal mož. Meni, da oče ne bo ustrezno poskrbel za otrokove potrebe, zato želi, da ga sodišče dodeli v varstvo in vzgojo njej. Glede preživnine soglaša, da so minimalni stroški za preživljanje otroka 250,00 EUR mesečno, ne soglaša pa s tem, da se ji določi preživnina v višini 125,00 EUR, saj bo s tem ogroženo njeno preživetje. Ima 600,00 EUR mesečnih prihodkov ter 30,00 EUR izdatka za zavarovanje avta, 28,00 EUR za dodatno zavarovanje, 20,00 EUR za telefon, 93,00 EUR za kratkoročni kredit, 45,00 EUR za stanovanjski kredit, odplačuje še posojilo za najemnino. Za hrano porabi 100,00 EUR ter za bivanje v varni hiši 75,00 EUR. Odplačuje tudi kredit, ki sta ga najela z možem in je ostalo neplačanega še okoli 20.000,00 EUR. Ima več kot 400,00 EUR stroškov, neupoštevaje prevozne stroške, ki jih potrebuje za obisk sina. Predlaga določitev preživnine 50,00 EUR mesečno. Nasprotuje določitvi preživnine od 1.8.2012, saj je do 3.5.2013 živela v družinski hiši skupaj s sinom in plačevala vse stroške zanj. Predlaga, da se sin dodeli njej, stiki med sinom in očetom pa se določijo po vsakokratnem dogovoru med njima. V kolikor sin ostane pri očetu pa predlaga, naj se stiki izvajajo po dogovoru, kot je določeno v sodbi.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo zanika pritožbene navedbe tožnice in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica v pritožbi napada tisti del odločitve, s katerim je prvostopenjsko sodišče dodelilo mladoletnega sina pravdnih strank v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu, tožnici pa je naložilo plačevanje preživnine in posledično tudi odločitev o stikih. Meni, da bi sodišče moralo dodeliti otroka v varstvo in v vzgojo njej, saj oče zanj ne bo ustrezno poskrbel. Navaja, da je tudi v preteklosti v celoti skrbela za vse obveznosti otroka, tožencu pa očita nasilništvo. Vendar pritožbene navedbe tožene stranke o nasilništvu (zatrjevano je nasilništvo nad tožnico, ne pa nasilništvo nad otrokom) niso izkazane. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnica toženca zaradi nasilništva prijavljala, ni pa izkazano, da bi bil toženec zaradi tega obsojen oziroma ni izkazan noben drug dokaz, ki bi kazal na to, da tožničine navedbe o nasilništvu držijo. Toženec je to dejstvo zanikal, tožnica sama, ki je bila vabljena na narok za glavno obravnavo z vabilom na zaslišanje, pa se temu ni odzvala. Pritožbeno sodišče zato sprejema odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je svojo odločitev o tem, da otroka dodeli v varstvo in vzgojo očetu oprlo predvsem na izjavo mladoletnega sina pravdnih strank, ki je že dopolnil 16 let ter ga je sodišče po razgovoru, ki ga je opravilo z njim ocenilo kot razumnega in sposobnega razumeti svojo izjavo, odločitev ter posledice povezane z njo. Mladoletni fant je v postopku pred prvostopenjski sodiščem na vprašanje, komu od staršev bi bil raje dodeljen povedal, da mu je sicer vseeno, če pa že mora izbrati, bi raje izbral, da bi bil dodeljen očetu. To je povezal tudi z domom, kjer živi in šolo, ki jo obiskuje. Prvostopenjsko sodišče je odločitvi in želji mladoletnega fanta sledilo, pritožbeno sodišče pa vse razloge prvostopenjskega sodišča sprejema. Pritožba ne poda nobenih konkretnih razlogov, ki bi odločitev prvostopenjskega sodišča izpodbili. Navedbe o nasilništvu toženca so pavšalne in neizkazane in se ne nanašajo na otroka pravdnih strank. Prav tako navedbe o tem, da naj oče domnevno ne bi bil sposoben poskrbeti za potrebe otroka, upoštevaje, da je tožeča stranka (izpovedbe toženca in izjava dečka), večino časa odsotna.

6. Pavšalne so tudi pritožbene navedbe, s katerimi tožnica izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča, ki se nanaša na določitev preživnine in njeno višino. Tožnica sicer sprejema ocenjene potrebe mladoletnega otroka, ki jih je prvostopenjsko sodišče določilo na minimalno 250,00 EUR mesečno. Glede na to, da gre za šolajočega se otroka, ki se vsakodnevno z vlakom vozi v srednjo šolo, jih kot minimalne sprejema tudi pritožbeno sodišče. Prav tako pritožbeno sodišče sprejema razporeditev preživninskega bremena, ki ga je prvostopenjsko sodišče razdelilo enako med obe pravdni stranki (50 % potreb krije vsaka od pravdnih strank, kljub temu, da je otrok večinoma časa v varstvu in vzgoji pri tožencu). Tožnica je namreč tista, ki zasluži manj kot toženec. Pritožbene navedbe o tem, kakšne kredite mora poravnati tožeča stranka, tožnice ne odvezujejo obveznosti plačevanja preživnine. Kot izhaja iz pritožbenih navedb tožeče stranke se njena obveznost plačevanja kreditov, nanaša na zavarovanje za avto, obveznost plačevanja kratkoročnega kredita (brez navedb, na kaj se nanaša), stanovanjskega kredita, posojila za najemnino, bivanja v varni hiši. Navaja tudi, da sama odplačuje ves kredit, ki sta ga najela z možem (kar toženec v odgovoru na pritožbo zanika). Trdi, da ima več kot 400,00 EUR stroškov (njeni dohodki pa so 600,00 EUR). Kljub temu pritožbeno sodišče ocenjuje, da bo ob mesečnih prihodkih, ki jih ima tožeča stranka lahko poravnavala 125,00 EUR preživnine mesečno za mladoletnega otroka.

7. Sodišče je določilo rok, od katerega je dolžna tožnica plačevati preživnino, od dneva vložitve tožbe dalje. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi pravdne stranke in mladoletni otrok skupaj živeli in bi skupaj skrbeli za otroka ter njegove potrebe. Tožnica sama navaja, da se je večkrat umaknila (zaradi domnevnega nasilja toženca) in živela drugje. Da tožnica večkrat odhaja in živi drugje, sta zatrjevala tudi toženec in mladoletni otrok. Pritožbeno sodišče je zato štelo pritožbene navedbe tožene stranke v tem delu kot neutemeljene.

8. Tožeča stranka izpodbija tudi del sodbe, ki se nanaša na določitev stikov, vendar navaja tudi, da v kolikor otrok ostane dodeljen očetu, predlaga, naj se stiki izvajajo po dogovoru, kot je določeno s sodbo. Upoštevaje pritožbeno navedbo tožeče stranke in dejstvo, da tožeča stranka še nima v celoti urejenih svojih stanovanjskih razmer, pritožbeno sodišče v izrek sodbe v tem delu ni posegalo. Sicer se obe pravdni stranki kot tudi mladoletni otrok strinjajo s tem, da se stiki izvajajo po dogovoru.

9. Sodišče prve stopnje je tako po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno pravilno odločilo, svojo odločitev pa je v razlogih tudi ustrezno pojasnilo. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti, izpodbijano sodbo pa potrditi (353. člen Zakona o pravdnem postopku.

(1) Uradni list RS, št. 26/1999 in naslednji, ZPP.