Jedro

Prodajalec s tem, da pošlje blago, ne more nadomestiti bistvenih elementov, ki jih za prodajo blaga po pošti določa Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 6.2.2002. S to odločbo je tožena stranka odločila o pritožbi tožeče stranke zoper odločbo tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata RS, Enota L. z dne 27.11.2001. Z navedeno prvostopno odločbo je bil tožeči stranki odrejen inšpekcijski ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti trgovine na debelo, ker te dejavnosti nima vpisane v sodni register (točka 1. izreka) in začasno prepovedano opravljanje dejavnosti trgovine na drobno zunaj prodajaln - prodaja blaga po pošti, ker ne izpolnjuje pogojev za tovrstno prodajo blaga (točka 2. izreka), določen je bil rok izvršitve odločbe in sicer, naslednji dan po prejemu te odločbe (točka 3. izreka), o morebitnih stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom (točka 4. izreka). Tožena stranka je o pritožbi odločila tako, da ji je delno ugodila in odpravila točko 1. izreka prvostopne odločbe, ter v tem delu zadevo vrnila organu prve stopnje v ponoven postopek, ker je ugotovila, da dejansko stanje glede tega, ali tožeča stranka opravlja trgovino na debelo, ni popolno ugotovljeno, v ostalem pa je pritožbo zavrnila. V obrazložitvi sodbe sodišče soglaša s toženo stranko, da tožeča stranka pri prodaji blaga po pošti ni upoštevala pogojev, ki jih za tovrstno prodajo določa Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln (Pravilnik, Uradni list RS, št. 28/93, 57/93). Iz podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka v novembru 2001 naključno izbranim naslovnikom po pošti poslala božično-novoletne komplete, brez pogodbe ali naročilnice in brez računa. To pa je v nasprotju z določbami 41. in 42. člena navedenega Pravilnika. Zato je tudi po presoji sodišča odreditev inšpekcijskega ukrepa utemeljena. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega zakona. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Navaja, da gre v obravnavanem primeru za ponudbo z blagom tako, da se kupec takoj prepriča o kvaliteti, vrsti in količini blaga. Od njega je odvisno, ali bo ponudbo sprejel ali zavrnil. Ker je ponudbi priloženo tudi blago, se kupec lahko takoj prepriča o kvaliteti, vrsti in količini blaga, zato ne more biti oškodovan. Prav to pa je osnovni namen zakonodajalca. Ker je bil kupcem poleg blaga poslan tudi prospekt oziroma oglas, ni podlage za ugotovitev sodišča, da je bil prodajni katalog nadomeščen z blagom. Glede na navedeno so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za prodajo blaga po pošti določa Pravilnik. Meni, da bi moralo sodišče pri odločanju upoštevati določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), sedaj Obligacijski zakon (OZ), ki se nanašajo na ponudbo. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. V obravnavanem primeru je sporen inšpekcijski ukrep, odrejen tožeči stranki na podlagi 22. člena Zakona o trgovini (ZT, Uradni list RS, št. 18/93). V tej določbi ima tržni inšpektor pooblastilo, da trgovcu začasno, do odprave nepravilnosti, prepove opravljati trgovinsko dejavnost, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za prodajo blaga zunaj prodajaln. Edini pogoj za odreditev spornega inšpekcijskega ukrepa je torej ugotovitev o neizpolnjevanju pogojev, ki jih za prodajo blaga zunaj prodajaln - prodajo blaga po pošti - določa Pravilnik. Prav to, ali so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni v Pravilniku določeni pogoji za prodajo blaga po pošti, pa je v tem primeru sporno. Med tem, ko sta oba upravna organa ugotovila, s tem pa soglaša tudi sodišče prve stopnje, da pogoji niso izpolnjeni, tožeča stranka temu nasprotuje. Tudi po presoji pritožbenega sodišča za zatrjevanje tožeče stranke, da je bila sporna prodaja božično-novoletnih voščilnic po pošti skladna s pogoji, ki jih za tako prodajo določa Pravilnik, v dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku, ni podlage. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, to pa potrjujejo tudi podatki spisa, in sicer zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 20.11.2001, ki ga je tožeča stranka podpisala in nanj ni imela pripomb, da je bilo predmetno blago poslano določenemu številu fizičnih oseb po pošti brez pogodbe ali naročilnice in računa. Že ta ugotovitev pa je zadostna podlaga za sklep, da tožeča stranka pri prodaji božično-novoletnih kompletov ni ravnala skladno z določbami 41. in 42. člena Pravilnika. Pravilnik namreč v navedenih določbah predpisuje ravnanje prodajalca, zaporedje teh ravnanj in določa dokumente, potrebne za prodajo blaga po pošti. Iz teh določb jasno izhaja, da je prodaja blaga po pošti prodaja blaga po predhodnem naročilu iz prodajnega kataloga, prospekta ali oglasa (41. člen), ki mora imeti vsebino, določeno v 1. odstavku 42. člena, in da se pri prodaji blaga po pošti uporabljajo naslednji dokumenti - pogodba ali naročilnica in račun. Glede na navedene določbe prodajalec s tem, da pošlje blago, ne more nadomestiti bistvenih elementov, ki jih za prodajo blaga po pošti zahteva Pravilnik. Ker pogoje za prodajo blaga določa na podlagi Zakona o trgovini sprejet Pravilnik, je neutemeljeno sklicevanje tožeče stranke na določbe ZOR (sedaj OZ), ki se nanašajo na ponudbo. Ker glede na navedeno uveljavljana pritožbena razloga nista podana, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.