Jedro

S pogodbo je bilo dogovorjeno enkratno plačilo premije ob sklepanju, vendar pa je bila premija plačana kasneje, to je (šele) 15. 3. 2010. Obveznost toženke po zavarovalni pogodbi z dne 8. 3. 2010, da plača odškodnino, je zato po 1. odstavku 937. člena OZ nastopila šele 16. 3. 2010.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da mu tožena stranka plača 5.109,35 EUR s pripadki ter povrne tudi nastale stroške postopka (točka I izreka). Stroške tožene stranke v višini 10,00 EUR je naložilo v plačilo tožeči stranki (točka II izreka).

2. Pritožbo vlaga tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev spremeni oz. jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je stališče sodišča prve stopnje, da zavarovalno kritje ni podano, napačno. Opozarja, da je bila zavarovalna pogodba sklenjena 8. 3. 2010 ob 11.20 uri, plačilo premije pa je bilo enkratno. Na podlagi te pogodbe je bilo vozilo tudi registrirano na upravni enoti, pri čemer je za registracijo pogoj veljavna polica, po kateri je tudi podano zavarovalno kritje. Ker pogodba vsebuje uro izdaje in je bilo plačilo izvedeno takoj v enkratnem znesku, je po mnenju tožeče stranke podano tudi zavarovalno kritje. V primeru, da zavarovanje po zavarovalni pogodbi št. 830081937841 ne bi bilo veljavno, pa je v veljavi predhodna polica, ki je bila po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja prav tako sklenjena pri toženi stranki pod št. 83008193784. V zvezi s tem je neutemeljena navedba sodišča o neobstoju predhodne police. Tožeča stranka je v okviru edicijske dolžnosti pozvala toženo, da pogodbo predloži v spis. Sodišče se tudi do tega dejstva ni opredelilo.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik) vlaga tožbo zoper toženo stranko (v nadaljevanju: toženka) na podlagi 20. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP). Trdi, da je nezgodo, v kateri mu je nastala nematerialna in materialna škoda, povzročilo vozilo znamke VW Sharan, reg. št. 000, za katerega naj bi bila pri toženi stranki 8. 3. 2010 sklenjena zavarovalna pogodba za avtomobilsko zavarovanje št. 830081937841, pred tem pa s strani Ž. D. zavarovalna pogodba št. 83008193784. Tožena stranka je med drugim ugovarjala tudi pasivno legitimacijo in trdila, da je njena obveznost po zavarovalni pogodbi št. 830081937841 nastopila šele 16. 3. 2010, torej po nastanku škode. Vozilo po njenih trditvah ni bilo zavarovano niti po zavarovalni polici 9968020 (1), saj je bila le-ta 22. 10. 2009 stornirana. Zanikala je tudi zavarovalno kritje po zavarovalni pogodbi št. 83008193784, pri čemer je to utemeljevala z enakimi razlogi kot pri zavarovalni pogodbi št. 830081937841. 6. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila zavarovalna pogodba št. 830081937841 sklenjena 8. 3. 2010. Ta dan je v pogodbi naveden tudi kot dan začetka zavarovanja. Na pogodbi je poleg dneva izdaje, navedena tudi ura (11.20) njene izdaje. Stranki sta se s pogodbo dogovorili za enkratno plačilo premije ob sklepanju, vendar pa je bila premija plačana (šele) 15. 3. 2010. 7. Pritožnik zgoraj povzetih dejanskih ugotovitev, razen tiste, ki se nanaša na to, kdaj je bila plačana premija, ne izpodbija. Glede na to, da je toženka to dejstvo izkazala s predložitvijo potrdila o plačilu (priloga B6) ter izpisa vplačil na račun toženke na dan 15. 3. 2010 (priloga B7), pritožnik pa za svoje drugačne trditve dokazov ni ponudil, pritožbi v tem delu ni mogoče slediti. Da je bila premija plačana šele 15. 3. 2010 in ne ob sklenitvi pogodbe, je bilo zato pravilno ugotovljeno.

8. Pritrditi je potrebno tudi materialnopravnemu stališču sodišča prve stopnje, da je obveznost toženke po zavarovalni pogodbi št. 830081937841 nastopila šele 16. 3. 2010 in torej zavarovalno kritje za škodo, ki jo je tožnik utrpel 8. 3. 2010, po tej pogodbi ni podano. Do takšnega zaključka namreč pripelje ne le upoštevanje določil sklenjene zavarovalne pogodbe oziroma splošnih pogojev (to je 1. odstavka 7. člena), ampak tudi določba 1. odstavka 937. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Ta določa, da začne obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati ob sklenitvi, naslednji dan po vplačilu premije. Ker je bila premija v konkretnem primeru plačana 15. 3. 2010, je obveznost toženke nastopila tako šele 16. 3. 2010. Na pravilnost takšnega zaključka zato dejstvo, da je v pogodbi navedena ura izdaje pogodbe, ne more vplivati (2).

9. Pritrditi je potrebno tudi stališču sodišča prve stopnje, da je, upoštevajoč 2. člen ZOZP, pogoj za registracijo vozila oz. izdajo prometnega dovoljenja (zgolj) predložitev dokazila o sklenjeni zavarovalni pogodbi, ne pa dokazilo o tem, da sicer veljavno sklenjena zavarovalna pogodba v pogledu obveznosti zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, že učinkuje.

10. Ker zavarovalno kritje po zavarovalni pogodbi št. 830081937841 z dne 8. 3. 2010 glede na obrazloženo ni podano, je sodišče prve stopnje zahtevek na tej podlagi pravilno zavrnilo.

11. Enako velja tudi za zavarovalno kritje po zavarovalni pogodbi št. 830081605954 oziroma polici št. 9968020, ki je prenehala veljati že pred škodnim dogodkom, česar pritožnik tudi sicer ne izpodbija.

12. Vendar pa vse navedeno ne pomeni, da je s tem (že) dana podlaga za zavrnitev tožbenega zahtevka. Pritožnik namreč utemeljeno opozarja, da je pasivno legitimacijo tožene stranke utemeljeval tudi s trditvijo o zavarovalnem kritju po zavarovalni pogodbi št. 83008193784, ki naj bi jo sklenil predhodni lastnik vozila Ž. D. Sodišču je v zvezi s tem predložil izpis Slovenskega zavarovalnega združenja (priloga A21) iz katerega izhaja, da je bilo vozilo z reg. tablico 001 (3) na dan škodnega dogodka zavarovano pri toženki po polici 83008193784. Predlagal je tudi, da tožena stranka v okviru edicijske dolžnosti (227. člen ZPP) to pogodbo predloži. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da iz zavarovalne pogodbe z dne 8. 3. 2010 (B4) in na njeni podlagi izdane zavarovalne police (B5) izhaja, da predhodna polica ne obstaja, vendar pa to, glede na s strani tožnika predložen izpis Slovenskega zavarovalnega združenja (4), ki kaže drugače, (zaenkrat) ne zadostuje za zavrnitev zahtevka. Dejansko stanje je bilo v tem delu zato nepopolno ugotovljeno.

13. Ker pa se sodišče prve stopnje do zgoraj povzetih trditev pritožnika o obstoju (še ene) zavarovalne pogodbe in njegovih dokaznih predlogov v zvezi s tem v sodbi ni niti opredelilo, je s tem ne le zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ampak storilo tudi v pritožbi smiselno zatrjevano kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 354. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo. Zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.

14. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva, ki doslej ni bilo izvedeno, poskrbeti, da bosta stranki dopolnili nepopolne trditve in dali dodatna pojasnila: tožnik tako, da bo ustrezno identificiral vozilo, ki naj bi bilo zavarovano pri toženi stranki in je bilo udeleženo v nesreči oziroma tako, da bo pojasnil razlike v registrskih oznakah, tožena stranka pa tako, da bo navedla, koliko zavarovalnih pogodb (in s kom) je bilo pri njej sklenjenih za sporno vozilo (5). Če tožena stranka obstoja zatrjevane zavarovalne pogodbe št. 83008193784 ne bo zanikala, jo bo sodišče na podlagi 227. člena ZPP pozvalo, da jo predloži, nato pa bo o zahtevku ponovno odločilo. Če pa bi bil obstoj te pogodbe med pravdnima strankama sporen, bo moralo sodišče ob ponovnem odločanju tudi o obstoju tega dejstva odločiti na podlagi izvedenega dokaznega postopka.

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.

(1) Iz police (B14) izhaja, da je bila izdana na podlagi zavarovalne pogodbe št.830081605954. (2) Pogodbeni zapis ure izdaje pogodbe, bi bil eventuelno lahko pomemben zgolj v primeru, če bi bila premija plačana takoj ob sklenitvi zavarovalne pogodbe – šele v tem primeru bi namreč lahko prišlo do presoje, ali sta s tem, ko sta pogodbeni stranki v pogodbo vnesli tudi uro njene izdaje, začetek teka obveznosti zavarovalnice dogovorili drugače, kot to določa 1. odstavek 937. člena OZ oz. splošni pogoji.

(3) Pritožbeno sodišče opozarja, da se v listinah in v navedbah strank pojavljajo različne registrske oznake vozila, zato bo moralo tožnika v okviru materialnoprocesnega vodstva pozvati, da navede tudi številko šasije vozila, ki je bilo udeleženo v prometni nesreči. (4) Pritožbeno sodišče pa v zvezi s tem opozarja, da se v obvestilu Policijske postaje Ljubljana Bežigrad z dne 9. 3. 2010 (B2), pri vozilu s štev. šasije 002 pojavlja še številka police 8300819378, ki ni identična ne številki police po zavarovalni pogodbi z dne 8. 3. 2010, niti številki police po zavarovalni pogodbi št. 830081605954 iz junija 2009. (5) Iz njenih dosedanjih navedb namreč ne izhaja jasno, ali obstoj zavarovalne pogodbe št. 83008193784 priznava, saj se je do trditev tožnika o njenem obstoju vsebinsko opredeljevala tako, kot da bi šlo za pogodbo št. 830081937841 z dne 8. 3. 2010, ki jo tudi (ponovno) predložila (primerjaj navedbe v vlogi z dne 10. 6. 2013, list. št. 59).