Jedro

V postopku za izrek ničnosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku, v katerem je bila izdana odločba, katere ničnost se uveljavlja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 326/98-10 z dne 21.9.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 30.11.1998, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Upravne enote P. z dne 28.9.1998. S to odločbo je bil zavrnjen tožničin predlog za ugotovitev ničnosti odločbe Skupščine Občine P. z dne 17.6.1974, s katero je bil na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Uradni list SFRJ, št. 98/46 in 35/48, v nadaljevanju ZNZGP) ugotovljen prehod nepremičnin last I. (J.) V. (tožničinega očeta), parc. št. 373/1, 377, 456, 458, 640, 641 in 642, vl. št. 271 k.o. R. v družbeno lastnino, ker po presoji navedenega prvostopnega organa uveljavljani ničnostni razlog po 3. točki 267. člena ZUP/86 ni podan.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe med drugim navaja, da je po določbi 3. točke 267. člena ZUP/86, ki ga uveljavlja tožnica, mogoče izreči za nično odločbo, ki je ni mogoče izvršiti, pri čemer ta ničnostni razlog predpostavlja, da odločba še ni bila izvršena. Iz predloženih upravnih spisov pa je v obravnavanem primeru razvidno, da je bila odločba o nacionalizaciji pravno kot dejansko že izvršena, saj so bile na njeni podlagi nacionalizirane nepremičnine vpisane v zemljiško knjigo kot družbeno premoženje. Zato je tožena stranka pravilno ugotovila, da uveljavljani ničnostni razlog ni podan. Tožbeni ugovor, da tožničin oče ni prestopil v tuje državljanstvo, zaradi česar v določbah ZNZGP ni podlage za nacionalizacijo njegovega premoženja, je zavrnilo, ker se nanaša na dejansko in pravno podlago, na kateri je bila izdana nacionalizacijska odločba. Tožnica pa v predlogu drugih ničnostnih razlogov tudi ni uveljavljala.

Tožnica v pritožbi uveljavlja pritožba razloga bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu ter zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Navaja, da odločba o nacionalizaciji premoženja njenemu predniku ni mogla biti pravno izvršena, saj je nasprotovala tedanjemu pravnemu redu. Z njo je bilo, v nasprotju z določbami ZNZGP nacionalizirano premoženje jugoslovanskemu državljanu, ki nikoli ni prestopil v tuje državljanstvo. Ugotovitev o prestopu v tuje državljanstvo temelji na nezakonitem dejanju upravnega organa.

Stališče prvostopnega sodišča, da mora predlagatelj ničnostni razlog, ki ga uveljavlja, natančno opredeliti, ni pravilno. V tožbi v upravnem sporu je navedla tudi okoliščine, ki bi lahko kazale na obstoj drugega ničnostnega razloga. Zato bi moralo sodišče te okoliščine presoditi. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe oziroma da se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi njenemu zahtevku.

Tožena stranka ter Državni pravobranilec RS kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. V izpodbijani sodbi je navedlo pravilne razloge, zakaj ničnostni razlog po 3. točki 267. člena ZUP/86 ni podan. Za nično se izreče odločba samo zaradi razlogov, določenih v 267. členu navedenega zakona. V postopku za izrek ničnosti se preizkuša le obstoj tistih razlogov, ki jih predlagatelj uveljavlja. Da je v obravnavani zadevi tožnica uveljavljala le ničnostni razlog po 3. točki 267. člena ZUP/86, ko je navajala, da odločbe o nacionalizaciji ni mogoče niti pravno niti dejansko izvršiti, izhaja iz podatkov predloženih upravnih spisov. V postopku za izrek ničnosti pa ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku, v katerem je bila izdana odločba, katere ničnost se uveljavlja.

Napačno dejansko stanje je mogoče izpodbijati le v postopku z rednimi pravnimi sredstvi. Med ničnostnimi razlogi, določenimi v 267. členu ZUP/86 namreč ni razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Na drugačno odločitev v obravnavani zadevi nimajo vpliva v pritožbi uveljavljani ugovori, ker se nanašajo na dejansko in pravno podlago, na podlagi katere je bila izdana odločba o nacionalizaciji.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je, na podlagi 73. člena, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.