Jedro

Četudi objekt stoji v gozdu, je lahko za njegovo odstranitev pristojen gradbeni inšpektor. Pristojnost gradbenih inšpektorjev se namreč lahko nanaša tudi na objekte, ki so zgrajeni v gozdnem prostoru, kar izhaja iz 1. odstavka 75. člena ZG.

V zvezi s kočo in drugima dvema objektoma, katerih odstranitev je ostala sporna (manjše leseno stranišče in ognjišče), obstaja dvom, ali ti objekti res niso povezani s tlemi in ali torej res ne ustrezajo definiciji objekta iz 1. odstavka 2. člena ZGO.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano št. 0613-260/2008/8 z dne 29. 4. 2009 odpravi ter se zadeva pošlje organu prve stopnje v ponovno odločanje.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 350 EUR, v roku 15 dni.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano tožniku naložil, da mora iz parc. št. 2553 k.o. A. odpeljati material, iz katerega je postavljena lesena koča, iz katerega je tlakovano dvorišče, manjše leseno stranišče, zunanje ognjišče, lesen čebelnjak, žičnata ograja in material, naložen v okolici obravnavane koče, in da mora parcelo uporabljati v skladu z njeno namensko rabo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedeno, da je gozdarska inšpektorica pregledala navedeno parcelo, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so na njej navedene stvari. Tožnik je v prvostopenjskem postopku povedal, da je koča njegova last, da je parcelo pridobil z darilno pogodbo in da je na njej bilo že vse postavljeno, leseno stranišče je obnovil, ker je bilo dotrajano, na Zavodu je gozdove je vložil prošnjo za izdajo soglasja za legalizacijo zatečenega stanja, vendar je bila vloga zavrnjena. Predložil je sklep Geodetske uprave RS, izdan v postopku evidentiranja zemljišča pod stavbo, ter sklep istega organa, izdan v postopku vpisa stavb v kataster stavb, in obvestilo Geodetske uprave, izdano v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra. Prvostopenjski organ se sklicuje na Zakon o gozdovih (Uradni list RS št. 30/93 in nadaljnji), ki v 1. odstavku 18. člena prepoveduje v gozdovih vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja in rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen. Postavitev ali uporaba lesene koče ter ostalega je dejanje, ki je v nasprotju z navedenim zakonskim določilom. Po 21. členu Zakona o gozdovih je potrebno k dovoljenju za poseg v gozd in gozdni prostor pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Zavod za gozdove je vlogo tožnika za postavitev čebelnjaka zavrnil. Nadalje prvostopenjski organ pojasnjuje, da v 2. členu Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZGO) koča ni objekt, saj ni s tlemi povezana stavba, niti gradbeni inženirski objekt. Lesena koča stoji v varovanem območju gozda oziroma gozdnega prostora, nadzor katerega je v pristojnosti gozdarske inšpekcije. Ker koča ni objekt, je ni mogoče porušiti, temveč le odstraniti, to je odpeljati z obravnavane parcele material, iz katerega je vse, kar je v izreku odločbe navedeno. Prvostopenjski organ še navaja, da Zakon o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS št. 47/06) v 9. odstavku 81. člena določa, da vpis stavbe, zgrajene brez predpisanih dovoljenj v kataster stavb, ne pomeni njene legalizacije.

Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da je v predmetni zadevi odločal nepristojni organ. Za odločanje o zakonitosti gradenj objektov je na podlagi ZGO v celoti pristojen gradbeni inšpektor. Stališče, da je podana pristojnost gozdarskega inšpektorja, ker objekt stoji na gozdni parceli, nima podlage v zakonu. Nad izvajanjem ZGO so pristojni gradbeni inšpektorji ne glede na to, na kakšne vrste zemljišču so objekti postavljeni. Lesena koča ima status objekta po ZGO, kar dokazuje potrdilo Upravne enote Cerknica št. 351-136/2009 z dne 13. 5. 2009, iz katerega izhaja, da ima navedeni objekt uporabno dovoljenje po 197. členu ZGO. Razen tega je prvostopenjski organ po vložitvi pritožbe dopolnjeval postopek, kar je razvidno iz vsebine vloge prvostopenjskega organa št. 0613-260/2008/16 z dne 19. 6. 2009. Prvostopenjski organ o dopolnitvi postopka ni seznanil tožnika in mu ni dal možnosti izjasniti se glede njegovih ugotovitev v dopolnjenem postopku. Drugostopenjski organ bi moral že iz tega razloga odpraviti prvostopenjsko odločbo in vrniti zadevo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Tako je v konkretni zadevi podana tudi bistvena kršitev določil upravnega postopka. Tožnik tudi nasprotuje stališču drugostopenjskega organa, da je predložitev potrdila UE Cerknica pritožbena novota in zato ni dovoljena. Dejstva, da je bila lesena lopa postavljena že v letih med 1960 in 1965, tožnik v inšpekcijskem postopku ni vedel. Lastninsko pravico na parceli, skupaj z leseno lopo, je pridobil šele v letu 2006 po sklenjeni darilni pogodbi. Za čas postavitve objektov pa je izvedel šele, ko se je zglasil na Upravni enoti Cerknica zaradi informacij glede možnosti legalizacije objekta. Upravni delavec mu je na razgovoru omenil možnost pridobitve potrdila, da ima objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, če je bil postavljen pred 1. 1. 1967. Od sosedov je izvedel, da je bil objekt postavljen že prej in za tem zaprosil za izdajo potrdila. Tožnik predlaga, naj se odločba prvostopenjskega organa odpravi in vrne temu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v obrazložitvi odločbe in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da je v navedeni zadevi sporno, ali lesena koča ustreza pojmu objekta po 1. odstavku 2. člena ZGO. Po tem določilu je objekt s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Prvostopenjski organ se je postavil na stališče, da koča ni s tlemi povezana stavba, niti gradbeni inženirski objekt. Nadalje navaja, da koča stoji v varovanem območju gozda oziroma gozdnega prostora, nadzor katerega je v pristojnosti gozdarske inšpekcije. S tem v zvezi drugostopenjski organ pojasnjuje, da koča sicer stoji na temeljih oziroma podstavkih, vkopanih v zemljo, na katerih je postavljena nadaljnja postavitev objekta, vendar je objekt dejansko postavljen na podstavke. Nadalje drugostopenjski organ pojasnjuje, da glede na to, da sporni objekt ne stoji na gradbeni parceli, temveč v gozdu, je treba izhajati iz določb Zakona o gozdovih, ki nalaga gozdarski inšpekciji ukrepanje v primeru nedovoljenega posega v gozd. Vendar pa sodišče meni, da četudi objekt stoji v gozdu, je lahko za njegovo odstranitev pristojen gradbeni inšpektor. Pristojnost gradbenih inšpektorjev se namreč lahko nanaša tudi na objekte, ki so zgrajeni v gozdnem prostoru. To izhaja iz 1. odstavka 75. člena Zakona o gozdovih, kjer je navedeno, da uresničevanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, nadzirajo gozdarski inšpektorji. Posege v gozdni prostor nadzirajo tudi inšpektorji za lovstvo in ribištvo, gradbeni in urbanistični inšpektorji, vsak v okviru svojih pooblastil. Nadalje je sodišče ugotovilo, da je v zvezi s kočo in drugima dvema objektoma, katerih odstranitev je še ostala sporna (manjše leseno stranišče in ognjišče), sporno, ali res ne ustrezajo definiciji objekta iz 1. odstavka 2. člena ZGO. Iz podatkov upravnega spisa je mogoče sklepati, da gre pri teh objektih za stavbe oziroma objekte, ki so povezani s tlemi. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu, ki se nahaja v upravnem spisu in je bil opravljen dne 5. 8. 2008 ob 9:00 uri, je razvidno, da je lesena koča postavljena na betonskih temeljih in da je v bližini tudi na novo zabetonirano manjše stranišče. Glede na te podatke sodišče ocenjuje, da obstaja dvom, ali oba objekta res nista s tlemi povezana in ali res ne ustrezata definiciji objekta iz ZGO. Sodišče meni, da obstaja dvom tudi glede ognjišča, saj je iz fotografij v upravnem spisu razvidno, da gre za zidano ognjišče. Iz navedenega razloga je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in bo potrebno v ponovljenem postopku z upoštevanjem navedenega ponovno ugotavljati, ali navedeni objekti ustrezajo definiciji objekta iz ZGO.

Razen tega sodišče pritrjuje tožniku, da je prvostopenjski organ po vložitvi pritožbe dopolnjeval postopek, kar je razvidno iz vsebine vloge prvostopenjskega organa št. 0613-260/2008/16 z dne 19. 6. 2009. Prvostopenjski organ o vseh dopolnitvah postopka ni seznanil tožnika in mu ni dal možnosti izjasniti se glede njegovih ugotovitev v dopolnjenem postopku. Iz navedene vloge prvostopenjskega organa z dne 19. 6. 2009 je namreč razvidno, da je bila ta vloga tožnikovi pooblaščenki poslana le v vednost brez prilog, zato ni razvidno, da bi bil tožnik z aerofoto posnetki njegove parcele seznanjen in tudi ni razvidno, da bi bil pozvan, da se do tega opredeli. Drugostopenjski organ pa v obrazložitvi svoje odločbe navaja tudi ta dokaz. Zaradi tega sodišče meni, da je bilo v postopku kršeno tudi načelo zaslišanja stranke. V ponovljenem postopku bo potrebno dati tožniku možnost, da se izjasni o vseh ugotovitvah upravnega organa.

Sodišče je odločilo na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 in nadaljnji, dalje ZUS-1). Čeprav je za tožnika, kot je navedel v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, sporna le odstranitev lesene koče, manjšega lesenega stranišča in zunanjega ognjišča, sodišče ni moglo rešiti zadeve drugače, kot da je izpodbijano odločbo odpravilo v celoti. Izrek odločbe je napisan na tak način, da ni mogoča le delna odprava, ker so vsi sporni objekti našteti v enem stavku pod isto točko. Glede na to, da je bil razlog za ugoditev tožbi kršitev pravil postopka in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, se sodišče do vseh navedb tožeče stranke ni opredeljevalo.

K točki 2 izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožeči stranki skladno s 3. odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z 2. odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS št. 24/07), ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR.