Jedro

Tek kazenskega postopka za kaznivo dejanje za ugotovitev oz. oceno nevarnosti za javni red ni dovolj, temveč je le podlaga za prekinitev upravnega postopka za pridobitev državljanstva.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 24.2.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva, ki ga tožnik uveljavlja na podlagi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da tožnik sicer izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva po navedeni zakonski določbi, vendar pa je bilo v postopku ugotovljeno, da je bil tožnik večkrat obravnavan zaradi kaznivih dejanj. Za eno od kaznivih dejanj je bil pravnomočno obsojen s sodbo temeljnega sodišča z dne 10.10.1979, medtem ko kazenski postopek, uveden pri drugem temeljnem sodišču še ni končan. Glede na to, je tožena stranka ocenila, da obstaja zadržek nevarnosti za javni red iz 8. točke prvega odstavka 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 30/91-I) ter je zato po 3. odstavku 40. člena tega zakona njegovo vlogo zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita. Meni, da so z njo tudi kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, ki gredo posamezniku po ustavi Republike Slovenije, kar izhaja tudi iz zapisnika o zaslišanju toženca po uradni osebi tožene stranke. Navaja, da so mu bila ob zaslišanju očitana kazniva dejanja, ki niso bila z ničemer dokazana in za katera ni bil nikoli pravnomočno obsojen. Edine pravnomočne obsodbe iz leta 1979, ko mu je bila izrečena kazen zapora 6 mesecev, pogojno za dobo dveh let, tožena stranka ne bi smela upoštevati, ker bi morala biti že brisana iz kazenske evidence. Glede na določbo 27. člena ustave tožena stranka tudi ne bi smela upoštevati, da je bil zoper njega uveden kazenski postopek, ki še ni bil zaključen s pravnomočno sodbo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

Z določbo 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije je dana toženi stranki diskrecijska pravica, da lahko osebi, ki izpolnjuje vse pogoje za pridobitev državljanstva iz 1. odstavka tega člena, zavrne vlogo, če so podani razlogi iz 8. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona - to je, da bi sprejem take osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Toda tudi ko je upravni organ pooblaščen odločiti po prostem preudarku, mora pred tem popolno ugotoviti dejansko stanje v zadevi ter v obrazložitvi odločbe navesti ugotovljeno dejansko stanje in razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov. Prav tako je upravni organ dolžan navesti razloge, iz katerih bo razvidno, da pri odločanju po prostem preudarku ni ravnal samovoljno, ampak v mejah in v skladu z namenom pooblastila, ki mu ga daje zakon (členi 7, 9 ter 2. in 3. odstavek 209. v zvezi s 2. odstavkom 4. člena zakona o splošnem upravnem postopku).

Po mnenju sodišča tožena stranka ni ravnala v skladu z navedenimi pravili postopka. Dejansko stanje v zadevi je ostalo pomanjkljivo in nepopolno ugotovljeno, zato je tudi obrazložitev izpodbijane odločbe zelo pomanjkljiva in pavšalna. Tako so navedbe glede odločilnih okoliščin, da je bil tožnik obravnavan za več kaznivih dejanj, konkretizirane zgolj z navedbo ene pravnomočne obsodbe, ki pa je morda glede na izrečeno kazen že brisana. Tožena stranka tudi ne bi smela upoštevati dejstva, da je bil tožnik obravnavan zaradi kaznivega dejanja, za katerega kasneje ni bil kaznovan s pravnomočno sodbo. Že po Ustavi Republike Slovenije (člen 27) namreč tisti, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni dokazana s pravnomočno sodbo. Tudi sam tek kazenskega postopka za ugotovitev nevarnosti za javni red ni dovolj. Tek kazenskega postopka je le podlaga za prekinitev upravnega postopka za pridobitev državljanstva. Tozadevni tožnikovi ugovori so zato utemeljeni. Brez konkretnih ugotovitev v postopku, za katera kazniva dejanja, kdaj in na kakšno kazen je bil tožnik obsojen s pravnomočno sodbo, ni mogoče presoditi, ali je tožnik nevaren za javni red in s tem tudi ni mogoča presoja zakonitosti odločitve po prostem preudarku.

Iz vseh navedenih razlogov je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe navedenega zakona kot tudi zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).