Jedro

Zmotno je zavzemanje revidenta, da je enotno oziroma nujno sosporništvo lahko zgolj začetno in ne tudi naknadno. Institut enotnega sosporništva predpostavlja situacijo iz 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, kar pomeni, da se lahko tožniku do konca glavne obravnave (brez toženčeve privolitve) pridruži nov tožnik.

Izrek

Revizija zoper pravnomočne odločitve o ugotovitvi skupnega premoženja pok. J. in M. J., določitvi njunih deležev na njem in o obsegu njunih zapuščin ter zoper (nepravnomočno) odločitev o vrnitvi daril zaradi prikrajšanja nujnih deležev tožnikov in dedičev po pokojni M. J. se zavrže. Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, (1) da obsega skupno premoženje pok. J. in M. J. nepremičnine parc. št. 308 k. o. ... do celote, parc. št. 309/2, 309/7 in 309/8 k. o. ... do 5/6 ter parc. št. 522/1 k. o. ... do celote, pri čemer sta njuna deleža na skupnem premoženju enaka; (2) da v zapuščino po pok. J. J. ne spadajo nepremičnine parc. št. 308 k. o. ... do 1/2, parc. št. 309/2, 309/7 in 309/8 k. o. ... do 5/12 in parc. št. 522/1 k. o. S. do 1/2; (3) da v zapuščino po pok. M. J. spadajo nepremičnine parc. št. 308 k. o. ... do 1/2, parc. št. 309/2, 309/7 in 309/8 k. o. ... do 5/12 in parc. št. 522/1 k. o. ... do 1/2; (4) da so zaradi prikrajšanja nujnega deleža brez pravnih učinkov proti tožnikom in dedičem po pok. M. J. vsa oporočna razpolaganja pok. J. J., narejena v korist toženca; (5) da zaradi prikrajšanja nujnega deleža nimajo pravnega učinka proti tožnikom in dedičem po pok. M. J. darilne in kupne pogodbe, podrobneje opredeljene v izreku sodbe sodišča prve stopnje, zaradi česar je toženec dolžan v zapuščino po pok. J. J. vrniti podarjene parcele oz. njihovo denarno vrednost. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (6. in 7. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi prvega tožnika ugodilo, pritožbi toženca pa delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v tč. 5, 6 in 7 ter glede odločitve o stroških postopka in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem je toženčevo pritožbo zavrnilo in v tč. 1, 2, 3 in 4 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo in sklep pritožbenega sodišča je toženec vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Poudarja, da je prvotno tožbo vložil le prvi tožnik, šele kasneje so se mu pridružili ostali zakoniti dediči kot tožniki. Zakoniti dediči so enotni sosporniki. Ob vložitvi tožbe procesna predpostavka procesne legitimacije ni bila izpolnjena in bi bilo treba tožbo zavreči. Pogojev za združitev pravd ni bilo. Zato je neutemeljeno sklicevanje višjega sodišča na določbo drugega odstavka 191. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj gre za situacijo iz 196. člena ZPP, pri kateri pa določilo drugega odstavka 191. člena ZPP ne pride v poštev. Enotno sosporništvo je procesna predpostavka, ki se je z združitvijo zadev ali vstopom novih tožnikov ne da sanirati. Uveljavlja zmotno uporabo 30. člena Zakona o dedovanju (ZD) ter med drugim navaja, da se sodišče pri ugotavljanju vrednosti daril ne bi smelo opreti na mnenje izvedenke M. Izpodbijana sodba je v 17. točki obrazložitve nerazumljiva in se je ne da preizkusiti v delu, ko sodišče druge stopnje samo ugotovi računsko napako sodišča prve stopnje, pri tem pa navaja, da ta na pravilno odločitev o odpravi vseh oporočnih razpolaganj ne vpliva. Glede na dejstvo, da sodišče nima ocene nujnih deležev pravdnih strank, takšna ugotovitev sodišča ni pravilna. Gre za napako, ki je pripeljala do tega, da je odločitev sama s seboj v nasprotju. Za ugotovitev, da so vsa oporočna razpolaganja prikrajšala nujni delež, v spisu ni podlage. Ta je protispisna. Sodišče ni pojasnilo, zakaj ne verjame navedbi toženca, da so bile nepremičnine v k. o. ... in k. o. ..., posebno premoženje J. J. in ne skupno premoženje. Sodba je v tem delu nerazumljiva. Toženec je dokazal, da je bila kmetija J. J. v trenutku njegove smrti zaščitena kmetija. To je odločilno dejstvo. Ugotovitev sodišča o tem je protispisna.

4. Tožniki na revizijo niso odgovorili.

5. Revizija glede odločitev o ugotovitvi skupnega premoženja pok. J. in M. J., določitvi njunih deležih na njem in o obsegu njunih zapuščin ter zoper (nepravnomočno) odločitev o vrnitvi daril zaradi prikrajšanja nujnih deležev tožnikov in dedičev po pokojni M. J. ni dovoljena, sicer pa ni utemeljena.

Glede nedovoljenega dela revizije:

6. Stranke lahko (neposredno) vložijo revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija; drugi odstavek 367. člena ZPP); če ni dovoljena po tem merilu, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena ZPP). V tem primeru mora stranka najprej (pri Vrhovnem sodišču) vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi, samo revizijo. Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se kot vrednost spornega predmeta vzame seštevek vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP). Če imajo tožbeni zahtevki v tožbi, tako kot v konkretnem primeru, različno dejansko podlago ali različno pravno podlago, pa je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). V obravnavani zadevi revizija zoper pravnomočne odločitve o ugotovitvi skupnega premoženja pok. J. in M. J., določitvi njunih deležev na njem in o obsegu njunih zapuščin (tč. 1-3 izreka sodbe sodišča prve stopnje) ni dovoljena že po samem zakonu, saj tudi ob upoštevanju petega odstavka 367. člena ZPP seštevek vrednosti zahtevkov, ki je 20.864,64 EUR, ne presega revizijskega praga. Ker revizija v tem obsegu ni bila (predhodno) dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP) in ker ni dovoljena že po samem zakonu, jo je revizijsko sodišče v navedenem delu kot nedovoljeno zavrglo (drugi odstavek 374. člena v zvezi s 377. členom ZPP). Revizijsko sodišče je zavrglo revizijo tudi zoper odločitev o vrnitvi daril zaradi prikrajšanja nujnih deležev tožnikov in dedičev po pok. M. J. (tč. 5 izreka sodbe sodišča prve stopnje). Stranke namreč lahko vložijo revizijo le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP), sklep o razveljavitvi sodbe pa nima te lastnosti, zato revizija zoper njega ni dovoljena.

Glede neutemeljenega dela revizije:

7. Najprej je treba revidentu pojasniti, da je vprašanje, ali toži oz. je tožena prava stranka, glede na pravila materialnega prava o enotnem oz. nujnem sosporništvu, vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, ne pa, ali je podana procesna predpostavka za pravdo. V konkretnem primeru ni prišlo do združitve pravd, temveč so se prvemu tožniku še pred začetkom pravde pridružili ostali tožniki. Zmotno je zavzemanje revidenta, da je enotno oz. nujno sosporništvo lahko zgolj začetno in ne tudi naknadno. Institut enotnega sosporništva predpostavlja situacijo iz 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, kar pomeni, da se lahko tožniku do konca glavne obravnave (brez toženčeve privolitve) pridruži nov tožnik. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 191. člena ZPP se tako izkaže za neutemeljenega. Da izpodbijane sodbe v tč. 17 obrazložitve ni mogoče preizkusiti, ne drži. Vrednosti skupnega in posameznih nujnih deležev so namreč navedene. Glede na ugotovitev, da oporočna razpolaganja ne zadoščajo za odpravo prikrajšanj nujnih deležev, je pravilna presoja, da je treba oporočna razpolaganja v celoti odpraviti. Z zatrjevanjem, da za takšen sklep v spisu ni podlage, pa revident nedovoljeno graja dejanske ugotovitve (tretji odstavek 370. člena ZPP). V zvezi z revizijskimi zatrjevanji glede zaščitene kmetije je treba pojasniti, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nepremičnina, za katero revident trdi, da naj bi predstavljala zaščiteno kmetijo, ni bila v lasti zapustnika ob njegovi smrti (glej str. 38 sodbe sodišča prve stopnje). Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo v dovoljenem delu zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).