Jedro

Tožnik je s pripravljalno vlogo sodišču sporočil, da nima več interesa za nadaljevanje postopka in da predlaga, da sodišče odloči brez glavne obravnave le še o stroških postopka. Tožnik ni izrecno umaknil tožbe, zato ni izkazan dejanski stan za povrnitev stroškov postopka po 158. členu ZPP.

Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je zato potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh (154/1 čl. ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da glasi: „Tožnik sam trpi svoje stroške postopka.“

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo dokončne odločbe in izplačilo celotne pokojnine (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 8 dni povrniti tožniku stroške postopka v višini 251,32 EUR, v primeru zamude izpolnitvenega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

Zoper II. točko izreka je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča o stroških postopka v nasprotju s 154. in 158. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), saj ne gre za stanje, ko bi tožnik v sporu uspel. Sodišče je namreč tožbo zavrglo iz razloga, ker je tožnik izjavil, da nima več pravnega interesa. S tem ko je sodišče tožbo zavrglo, posledično to pomeni, da je tožnik v tem sporu propadel. Za odločanje o sporu je namreč odločilen končni uspeh strank v pravdi, zato ni pomembno, ali je bila tožba ob vložitvi utemeljena ali ne. Tako izhaja tudi iz komentarja k 154. členu ZPP (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, avtorji: Lojze Ude in drugi, GV založba 2006, stran 29, 30). V primeru če je tožeča stranka ob vložitvi tožbe zanjo imela pravni interes, pa se izkaže, da ga zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, se šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla. Prav tako tudi ne gre za primer iz 158. člena ZPP, saj tožnik ni izjavil volje, da umika tožbo. Nenazadnje pa se tožena stranka tudi ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da je z odločbo z dne 24. 6. 2013 izpolnila zahtevek in da je bila tožba potrebna. Tožena stranka je namreč odločbo izdala na podlagi odločitve Ustavnega sodišča RS št. U-I-186/12-34 z dne 14. 3. 2013 in pa na podlagi določb Zakona o odpravi posledic razveljavitve 2., 3. in 4. odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZOPRZUJF, Ur. l. RS, št. 47/2013. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da odloči, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 1. odstavka 158. člena ZPP.

Tožnik je s pripravljalno vlogo z dne 2. 9. 2013 sodišču sporočil, da nima več interesa za nadaljevanje postopka in da predlaga, da sodišče odloči brez glavne obravnave le še o stroških postopka. Tožnik torej ni izrecno umaknil tožbe, zato tudi ni izkazan dejanski stan za povrnitev stroškov postopka po 158. členu ZPP. Ker tožnik ni več izkazoval pravnega interesa za vloženo tožbo, je sodišče prve stopnje v I. točki izreka tožbo zavrglo in sicer v delu, ki se nanaša na odpravo dokončne odločbe in na izplačilo celotne pokojnine. Zoper omenjeno tudi ni bila vložena pritožba, ker pomeni, da je sklep v tem delu postal pravnomočen.

Kot to izhaja iz sodne prakse kot naprimer I Cpg 1676/2013 z dne 17. 12. 2013 pa tudi iz komentarja k 154. členu ZPP v že citirani pravni literaturi v primeru, če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je posledično potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v sporni zadevi za dejanski stan po 1. odstavku 154. člena ZPP, zato je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano II. točko izreka sklepa spremenilo tako, da je odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.