Jedro

S sklenitvijo sodne poravnave je postopek med strankama končan z zaznamkom pravnomočnosti.

Tožeča stranka v pravdi zaradi motenja posesti uveljavlja dajatveni zahtevek, in sicer tako zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja kot na prepoved nadaljnjih motenj.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v tč. I izreka. V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se sklep na podlagi pripoznave (tč. II izreka) potrdi.

Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika predloga ustavilo postopek za izdajo začasne odredbe in zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek glede zahtevka za vzpostavitev prejšnjega stanja (tč. 1 izreka). Nadalje je s sklepom na podlagi pripoznave odločilo, da je tožena stranka motila tožečo v njeni zadnji dejanski mirni soposesti štirisobnega stanovanja, ki se nahaja v prvem nadstropju stanovanjske hiše... , s tem, da je dne 27.3.1999 samovoljno zamenjala ključavnico vhodnih vrat, kar je tožeča stranka ugotovila ob 11. uri istega dne, in s tem v celoti odvzela vso posest tega stanovanja tožeči stranki, s čimer ji je bil onemogočen dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo. Toženi stranki je prepovedalo kakršnokoli nadaljnje motenje posesti z grožnjo denarne kazni v znesku 100.000,00 SIT, ki se bo izterjala v primeru kršitve prepovedi. Toženi stranki je naložilo, da povrne tožeči stroške tega postopka v znesku 78.944,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tak sklep in sklep na podlagi pripoznave se je pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in oba sklepa razveljavi, postopek ustavi in tožbo zavrže. Navaja, da je bila dne 23.4.1999 sklenjena sodna poravnava, s katero je bil postopek po mnenju tožeče stranke končan.

Poravnava je obravnavala celoten predmet tožbe in v svojem drugem odstavku tudi ureditev drugih pravdnih zadev. Poravnava ni bila pogojna in je bila deloma tudi izvršena (izročitev ključa s strani tožene stranke in umik predloga za izdajo začasne odredbe s strani tožeče stranke). Nerazumljivo je, da je sodišče razpravljalo naprej kljub poravnavi. Pripoznavo ugotovitvenega zahtevka je tako toženec podal brez potrebe in v zmoti. Sodišče tudi sicer pripoznave ne bi smelo dovoliti, saj je treba ta del zahtevka zavreči ne glede na to, ali bi bila sklenjena poravnava ali ne. Sodišče je po sklenitvi sodne poravnave razpravljalo o razsojeni stvari.

Pritožba je delno utemeljena.

Pravdni stranki sta dne 23.4.1999 sklenili sodno poravnavo (list. št. 16), in sicer o delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na vzpostavitev stanja pred nastalim motenjem. V sodni poravnavi se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči izročila ključ stanovanja. S tem je bilo med strankama rešeno vprašanje restitucijskega dela tožbenega zahtevka motenjske pravde in predloga za izdajo začasne odredbe in je bil v tem delu postopek končan z učinkom pravnomočnosti (323. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodišče prve stopnje je zato, ko je vzelo na znanje delni umik tožbe in umik predloga za izdajo začasne odredbe, bistveno kršilo določbe pravdnega postopka v smislu 11. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.

Obljuba stranke v sodni poravnavi, da bo opravila določeno procesno dejanje, sama po sebi nima procesnega učinka, če dejanja ne opravi.

Tako zaveza tožeče stranke, da bo umaknila tožbo, nima nikakršnih učinkov. Sodišče prve stopnje je zato pravilno obravnavalo tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na prepoved nadaljnjih motenj (prepovedni del posestno varstvenega zahtevka), ki ni bil zajet s sodno poravnavo, in na podlagi pripoznave tožene stranke izdalo sklep na podlagi pripoznave. Tožena stranka v pritožbi ne navaja drugih razlogov, zaradi katerih naj bi pripoznala zahtevek v zmoti. Ne drži pa niti, da se pripoznava nanaša le na ugotovitveni del tožbenega zahtevka in je zato nezakonita. Tožba zaradi motenja posesti je dajatvena tožba in sam ugotovitveni del zahtevka ne bi imel nobenega smisla. Tožeča stranka je v pravdi uveljavljala dajatveni zahtevek, in sicer tako restitucijski (o katerem je bila sklenjena poravnava) kot prepovedni zahtevek (ki ga je tožena stranka pripoznala na naroku za glavno obravnavo dne 9.7.1999) - 79. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 in 36/90).

Sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa na podlagi pripoznave tudi ni kršilo nobene določbe pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena v zvezi s 3. odstavkom 353. člena ZPP.

Zato je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep v tč. I izreka na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP, izpodbijani sklep na podlagi pripoznave pa je potrdilo.

Sodišče druge stopnje je odločilo, da tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka, saj niso bili potrebni za pravdo (155. člen ZPP). Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o delnem umiku tožbenega zahtevka, o katerem pa je že bila sklenjena poravnava, za stranki nima nobenih posledic, in ga je sodišče druge stopnje razveljavilo le zaradi procesne doslednosti.

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur.l. RS št. 26/99 je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90, in RS, št. 55/92.