Jedro

Tudi če merilno poročilo oziroma njegova vsebina ni izrecno predpisana, je jasno, da mora vsebovati vse tiste ključne parametre, ki vplivajo na rezultate meritev in ki so bistveni za to, da jih je mogoče preizkusiti. To je bilo tožnici tudi podrobno pojasnjeno in posebej razloženo v pozivu za dopolnitev vloge. Tožnica zato ne more uspešno ugovarjati, da merilno poročilo ni predpisano in da zato ni mogla vedeti, kakšno ustrezno merilno poročilo bi morala priložiti vlogi.

Izrek

Tožba se zavrne. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila kot neutemeljeno pritožbo tožnice zoper obvestilo, po katerem se njena vloga, ki jo je vložila na podlagi javnega razpisa za finančne spodbude investicijskim ukrepom za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih, in sicer za vgradnjo kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso-peleti, zavrne. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da je bil javni razpis objavljen na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 108/04) ter da temelji na 189. členu tega Pravilnika, kjer je določeno, da je neposredni uporabnik proračuna dolžan v roku, ki je naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti vse vlagatelje, ki niso bili izbrani, o odločitvi glede dodelitve sredstev ter pri tem navesti razloge za odločitev. Skladno s 193. členom Pravilnika se vlagatelj na obvestilo lahko pritoži. Zato so po presoji tožene stranke pritožbene navedbe o tem, da bi moral prvostopni organ izdati tožnici odločbo namesto obvestila, neutemeljene. Iz obvestila po presoji tožene stranke jasno sledi vsebina odločitve, to je, da se vloga tožnice, ki jo je dala na javni razpis, zavrne. Navedba "za vgradnjo kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso-peleti" le pojasnjuje, za kakšno vrsto kurilne naprave gre v navedeni vlogi, saj so predmet razpisa kurilne naprave na različne vrste kuriva. Iz podatkov v spisih sledi, da je tožnica vlogi priložila podpisano in žigosano izjavo dobavitelja kurilne naprave na lesno biomaso A.A.A. d.o.o. na obrazcu, ki je bil sestavni del razpisne dokumentacije. Glede na zadnji odstavek te izjave, po katerem so navedbe v izjavi resnične in se lahko dokažejo s predložitvijo merilnih rezultatov, je bila tožnica pozvana, da vlogo dopolni s kopijo merilnega poročila o meritvah toplotno-tehničnih karakteristik v skladu z zahtevami predpisanih standardov. V pozivu je bilo navedeno, kaj točno mora vsebovati poročilo - to je, katere podatke in opis metodologije, po kateri so bile meritve izvedene oziroma navedbo ustreznega standarda, ki je bil podlaga za meritev. Tožnica je vlogo dopolnila z dopisom proizvajalca B.B.B. s.r.l., ki pa ne predstavlja zahtevanega dokazila, s katerim bi bilo mogoče preveriti resničnost navedb v izjavi. Kot dokazilo bi morala predložiti merilno poročilo, iz katerega so razvidni merilni rezultati, ki so pomembni za presojo o tem, ali so izpolnjene toplotno tehnične karakteristike, ki so v razpisu določene kot pogoj za dodelitev nepovratnih sredstev. Merilno poročilo, ki ga je predložila tožnica, ne vsebuje podatkov o glavnih tehničnih značilnostih kurilne naprave, mestu in času vzorčenja in meritev, izvedbi posamezne meritve, o merilnih postopkih in standardih, predvsem pa manjka podatek o izmerjeni moči kurilne naprave. Ker torej tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, je prvostopni organ pravilno zaključil, da vloga ne ustreza razpisnim pogojem in jo kot tako utemeljeno zavrnil. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja. Tožbo vlaga iz vseh tožbenih razlogov in sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in odloči o vlogi tožnice tako, da ji dodeli nepovratna sredstva v višini iz razpisa, oziroma podrejeno, da zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Predlaga tudi, da ji tožena stranka povrne stroške postopka. Za kršitev pravil upravnega postopka šteje izdajo obvestila namesto odločbe, ki je sicer akt, s katerim se odloča v upravnem postopku. Bistvena kršitev pravil postopka pa je podana tudi zato, ker se obvestila in izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Izrek obvestila je nejasen in v nasprotju z obrazložitvijo, ki nima jasnih razlogov. Iz izreka namreč ne izhaja, ali je bila zavrnjena vloga za pridobitev nepovratnih sredstev na podlagi javnega razpisa, saj iz izreka izhaja, da naj bi bila zavrnjena vloga za vgradnjo kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso - peleti, takšne vloge pa tožeča stranka ni vložila. Kolikor pa je bila vendarle zavrnjena njena vloga za pridobitev nepovratnih sredstev iz javnega razpisa, pa vztraja, da so razlogi za takšno odločitev nejasni. Tožena stranka poleg tega z zahtevo po ustreznem merilnem poročilu hoče nekaj, česar javni razpis od vlagatelja ne zahteva. V pozivu tožena stranka celo sama zapiše, da zahteva predložitev merilnega poročila, ki sicer ni predpisano. Če poročilo ni predpisano z razpisnimi pogoji, zaradi nepredložitve takšnega poročila ni mogoče zavrniti vloge. Ker merilno poročilo ni predpisano, pa tožeča stranka tudi ne more vedeti, kakšno merilno poročilo je ustrezno. Tožeča stranka zato vztraja, da je bila njena vloga skladna s pogoji iz javnega razpisa in da je izpolnjevala vse pogoje za dodelitev nepovratnih sredstev. Sicer pa tudi ne drži, da vloge ni ustrezno dopolnila. Na poziv je predložila izjavo dobavitelja kurilne naprave in certifikat proizvajalca. Iz teh listin sledi, da kurilna naprava izpolnjuje zahtevane toplotno tehnične karakteristike kurilnih naprav iz 3. točke javnega razpisa. Navedeno je tudi, da so bili podatki pridobljeni na podlagi meritev, opravljenih v skladu s standardi EN 303-5 in EN 304, to pa glede na razpisne pogoje zadošča. V 6. točki razpisa je namreč določeno, da mora vlagatelj priložiti kopijo poročila o meritvah toplotno-tehničnih karakteristik kurilne naprave v skladu z zahtevami navedenih standardov. Če vlagatelj takega dokumenta nima, lahko zahteva toplotno-tehnične karakteristike kurilne naprave od dobavitelja s priloženim obrazcem. Ravno to pa je tožeča stranka storila in na ta način izpolnila vse pogoje iz razpisa. Še več, tožeča stranka je vlogi priložila tudi certifikat proizvajalca, iz katerega sledi, da kurilna naprava izpolnjuje zahtevane karakteristike iz razpisa. Iz certifikata izhajajo glavne tehnične značilnosti kurilne naprave, mesto in čas vzorčenja, podatki o izvedbi meritev ter moč kurilne naprave. S tem ko se ne glede na razpisne pogoje od tožnice zahtevajo dodatna dokazila in pogoji za dodelitev sredstev, je kršeno ustavno načelo enakosti pred zakonom in načelo zakonitosti. Tožena stranka je vlagatelju A.A. na podlagi enake vloge in enake dokumentacije za enako kurilno napravo odobrila nepovratna sredstva na podlagi istega javnega razpisa, kar je kršitev načela enakosti dokazuje. V tej zvezi zato predlaga, da sodišče vpogleda v ustrezni spis tožene stranke.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri svoji odločitvi in pri razlogih. Navaja, da so v Navodilih za pripravo vloge s kriteriji za dodelitev finančnih spodbud, ki so sestavni del razpisne dokumentacije za javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih za leto 2006 (Uradni list RS, št. 31/06) v 6. točki določene zahteve v zvezi s predložitvijo obrazca vloge in prilog. V 2. alinei drugega odstavka je določeno, da je treba k vsaki vlogi priložiti kopijo poročila o meritvah toplotno-tehničnih karakteristik kurilne naprave v skladu z zahtevami standardov EN 303-5 in EN 304 za meritve toplotno-tehničnih karakteristik kurilnih naprav. Če prosilec takega dokumenta ne poseduje, lahko toplotno-tehnične karakteristike kurilne naprave zahteva od dobavitelja opreme s priloženim obrazcem, ki ga mora dobavitelj podpisati in žigosati. V skladu z zadnji odstavkom obrazca "Izjava dobavitelja kurilne naprave na lesno biomaso", po katerem dobavitelj s podpisom potrjuje, da so navedbe v izjavi resnične in da se lahko dokažejo s predložitvijo merilnih rezultatov, je bila tožnica pozvana, da dopolni vlogo s kopijo merilnega poročila za kurilno napravo tip B.18, ki je bila navedena v njeni vlogi in v izjavi. Tožena stranka je k dopolnitvi vlog pozvala vse tiste prijavitelje, ki so v vlogi navedli tip kurilne naprave, za katerega tožena stranka nima kopije poročila v skladu z zahtevami standardov. Tožena stranka je namreč pred objavo razpisa pridobila od dobaviteljev kurilnih naprav merilna poročila za različne kurilne naprave, tako za napravo B.27 istega dobavitelja, kot dobavlja napravo B.17. Zato sta dobavitelj, ki je podpisal izjavo in proizvajalec vedela, kakšno poročilo je potrebno predložiti pri dopolnjevanju vloge. Kljub temu je bila predložena le izjava dobavitelja na obrazcu in dopis (certifikat) proizvajalca, ki pa ne predstavlja dokazila, ki ga je v skladu z izjavo zahtevala tožena stranka. Kot dokazilo se namreč štejejo le tisti merilni rezultati, ki so razvidni iz poročila, izdelanega v skladu z zahtevami standardov in ki ga izdela od dobavitelja neodvisni organ za ugotavljanje skladnosti, kar je eno temeljnih načel tako v Zakonu o akreditaciji kot v Zakonu o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanje skladnosti. V nadaljevanju tožena stranka povzame evropski standard RN 303-5 in njegove zahteve ter na tej podlagi ugotavlja, da merilno poročilo, ki ga je tožnica predložila pri dopolnjevanju vloge, izkazuje meritve po indirektni metodi, pa še ta metoda ni bila upoštevana v celoti ter zato ni bil izmerjen izkoristek, kot se to zahteva po omenjenem standardu. V zvezi z navedbami o drugem vlagatelju (A.A.) pa tožena stranka navaja, da je ponovno pregledala njegovo vlogo in ugotovila, da vlogi nista enaki, da je bila vlogi A.A. priložena izjava dobavitelja za kurilno napravo tip B.27 ter da je v postopku prišlo do napake, ker je bil napačen podatek (da je A.A. vgradil kurilno napravo B.27 namesto pravilno B.18) vnesen tudi v zapisnik o odpiranju vlog. Gre torej za nepravilnost, ki vpliva na odločitev o vlogi A.A., medtem ko na pravilnost odločitve o vlogi tožnice nima vpliva. Tožena stranka zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Kolikor tožeča stranka ugovarja temu, da ji je bilo izdano obvestilo in ne odločba, nima prav in ima prav tožena stranka, ko se sklicuje na določbe Pravilnika, po katerih je neposredni uporabnik proračuna, v konkretnem primeru tožena stranka, dolžan v roku, ki je naveden v javnem razpisu, obvestiti vse vlagatelje, ki niso bili izbrani, o odločitvi glede dodelitve sredstev. Pravilno tudi navede, da je bila tožnica na ta način, skladno s Pravilnikom, seznanjena z rezultatom javnega razpisa in z razlogi za odločitev ter da je imela možnost, da se zoper odločitev pritoži, kar je tudi storila. S tem ima obvestilo oziroma akt, ki ji je bil poslan, pravno naravo odločbe po določbah ZUP, ki se primerno uporabljajo tudi v postopku javnega razpisa. Zgolj s poimenovanjem akta kot obvestilo pa ni bila tožnica v ničemer prizadeta v svoji pravicah in pravnih koristih, kot to trdi v tožbi.

Prav tako ne drži tožbena trditev, da je izrek obvestila nejasen in v nasprotju z razlogi, kar nenazadnje že spet dokazuje ravno vložena pritožba, ki se povsem jasno nanaša na odločitev, sprejeto v postopku javnega razpisa za finančne spodbude investicijskim ukrepom za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih za leto 2006, oziroma na zavrnitev vloge, ki jo je dala tožnica v tem postopku.

Povsem jasni in utemeljeni pa so tudi razlogi za odločitev. Iz spisov, konkretno iz javnega razpisa, sledi, da je osnovni pogoj za dodelitev nepovratnih sredstev popolna vloga, pri čemer mora biti iz dokumentacije za posamezno vlogo razvidno, da je ukrep izveden ustrezno predpisanim kriterijem in da je vloga pripravljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije. Po Navodilih za pripravo vloge je osnovni dokument in sestavni del razpisne dokumentacije obrazec vloge na javni razpis s točno določeno vsebino. Vlogi je treba po 6. točki Navodila med ostalim priložiti kopijo poročila o meritvah toplotno-tehničnih karakteristik kurilne naprave v skladu z zahtevami standardov EN 303-5 in EN 304 za meritve toplotno tehničnih karakteristik kurilnih naprav, ki so določene z razpisom in so pogoj za to, da se kurilne naprave lahko upoštevajo pri razpisu. V kolikor prosilec takega dokumenta - kopije poročila o meritvah - ne poseduje, lahko toplotno tehnične karakteristike naprave zahteva od dobavitelja opreme s priloženim obrazcem, ki ga mora dobavitelj podpisati in žigosati (2. alinea drugega odstavka 6. točke Navodila). Obrazec "Izjava dobavitelja kurilne naprave na lesno biomaso" pa poleg ostalega vsebuje izjavo (in podpis) dobavitelja, da so navedbe v izjavi resnične in da se lahko dokažejo s predložitvijo merilnih rezultatov, pridobljenih v skladu z zahtevami standardov EN 303-5 in EN 304 za meritve toplotno-tehničnih karakteristik kurilnih naprav. Prav predložitev teh merilnih rezultatov pa se je zahtevala od tožnice v razpisnem postopku. Ne drži torej tožbena trditev, da se z zahtevo po merilnem poročilu zahteva nekaj, kar z razpisom ni predvideno in še manj, da ne gre za potreben in nujen pogoj za dodelitev nepovratnih sredstev. Toplotno-tehnične karakteristike so, kot že rečeno, kot pogoj določene že z razpisom. Z razpisno dokumentacijo pa je določen še način, po katerem se jih izmeri. Tožnica v konkretnem primeru merilnega poročila vlogi ni priložila. Predložila pa je izjavo in se s tem zavezala, da na zahtevo predloži še rezultate meritev, pridobljenih v skladu z zahtevanimi standardi. Teh oziroma takšnih rezultatov pa, kot pravilno ugotavlja že tožena stranka v izpodbijani odločbi, tožnica nedvomno ni predložila. Na izrecen poziv, da to stori, je predložila zgolj certifikat proizvajalca, iz katerega pa niso razvidne opravljene meritve in dobljeni rezultati teh meritev v skladu z zahtevami standardov, kot se to zahteva z razpisno dokumentacijo ter posebej navaja v izjavi. Tudi če merilno poročilo oziroma njegova vsebina ni izrecno predpisana, je jasno, da mora vsebovati vse tiste ključne parametre, ki vplivajo na rezultate meritev in ki so bistveni za to, da jih je mogoče preizkusiti. To je bilo tožnici tudi podrobno pojasnjeno in posebej razloženo v pozivu za dopolnitev vloge. Tožnica zato ne more uspešno ugovarjati, da merilno poročilo ni predpisano in da zato ni mogla vedeti, kakšno ustrezno merilno poročilo bi morala priložiti vlogi.

Iz povedanega torej sledi, da v konkretnem primeru pravo ni bilo uporabljeno nepravilno, in da dejansko stanje ni bilo nepravilno ugotovljeno, kot to trdi tožnica v tožbi. Uspeti pa tudi ne more z ugovorom neenakosti in arbitrarnosti pri odločanju o vlogah. Arbitrarnosti ni bilo zato, ker je tožena stranka svojo odločitev utemeljila, kot rečeno, izključno na pogojih, ki jih vsebujeta javni razpis in razpisna dokumentacija. Neenako obravnavanje posameznih prosilcev pa iz podatkov spisov ni razvidno. Iz zapisnika o vrednotenju vlog nasprotno sledi, da je strokovna komisija za vse vloge, ki jih prosilci na poziv niso dopolnili z ustreznimi poročili o meritvah, predlagala zavrnitev in da so se torej obravnavale enako kot vloga tožnice. Pri reševanju vloge, na katero se sklicuje tožnica v tožbi, pa je po pojasnilu tožene stranke prišlo do napake in je zato odločitev, da se omenjenemu prosilcu sredstva odobrijo, nepravilna. To pa seveda ne pomeni, da bi morala biti enako nepravilna odločitev o vlogi sprejeta tudi v tožničinem primeru, temveč pomeni, da bi bilo potrebno v takšnem primeru poiskati ustrezno (izredno) pravno sredstvo, nepravilno odločbo pa odpraviti in zahtevati vračilo nepravilno dodeljenih nepovratnih sredstev.

Ker je torej odločitev tožene stranke pravilna, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo, na podlagi določb prvega odstavka 63. člena v zvezi s 104. in 105. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 - v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Ker je zavrnilo tožbo, je na podlagi določb Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00) v zvezi s 104. členom ZUS-1 in ob primerni uporabi določb ZPP zavrnilo tudi tožničin zahtevek za povrnitev priglašenih stroškov postopka.

Glede na to, da relevantne dejanske okoliščine niso sporne, je sodišče, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom 105. člena istega zakona, odločilo brez glavne obravnave.

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1 v zvezi s 1. odstavkom 107. člena istega zakona.