1. 10. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Biserke Perovšek, Ljubljana, na seji 1. oktobra 2012

sklenilo:

1.Predlog, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki pobudnice, se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 176. člena in 188. člena v povezavi z 246. členom Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku tega sklepa navedene določbe Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF). Zatrjuje, da je določba 176. člena ZUJF v neskladju z 2., 14. in 155. členom Ustave in da so določbe 188. člena v povezavi z 246. členom ZUJF v neskladju z 2. členom Ustave ter s 4. členom Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Uradni list SFRJ, MP, št. 4/84, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Unesca, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij MOD, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb, Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92 – v nadaljevanju Konvencija MOD št. 158). V utemeljitev svojega pravnega interesa za izpodbijanje določb 188. člena v povezavi z 246. členom ZUJF pobudnica navaja, da izpodbijane določbe neposredno posegajo v njene pravice, saj kot delno upokojena javna uslužbenka izpolnjuje pogoje za upokojitev. Od 1. 5. 2012, ko se je delno upokojila, dela s krajšim delovnim časom, z izvrševanjem izpodbijanih določb pa bi delodajalec posegel v to njeno pravico in v njen varovani pravni položaj starejše delavke. S kasnejšo vlogo je predložila sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 8. 2012. V utemeljitev svojega pravnega interesa za izpodbijanje določbe 176. člena ZUJF pa prilaga izpisek o izplačilu regresa za letni dopust za leto 2012 in navaja, da bi zaradi polovične plače, ki jo prejema zaradi opravljanja dela s krajšim delovnim časom, morala prejeti višji regres za letni dopust. Predlaga tudi, naj se v odločitvi Ustavnega sodišča ne navede njena identiteta, da bi se preprečilo razkritje njenega delodajalca, med drugim tudi zaradi predhodnih objav v medijih, ki so jo povezovale z delodajalcem. Tako predlaga tudi zato, ker objava njenih podatkov ne bi bila v korist njenemu položaju pri delodajalcu.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijane določbe ne učinkujejo neposredno. Drugi odstavek 188. člena in drugi odstavek 246. člena ZUJF namreč izrecno določata, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik. Pobudnici je bil sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi že izdan, vendar ima zoper njega možnost vložitve pritožbe in, če ta ne bi bila uspešna, možnost vložitve tožbe na delovno sodišče. Ugovore, ki jih s to pobudo naslavlja na Ustavno sodišče, bo lahko uveljavljala v omenjenih postopkih. Tudi zatrjevano finančno prikrajšanje v izplačilu regresa za letni dopust bi pobudnica lahko uveljavljala v morebitnem sodnem postopku, v katerem bi lahko uveljavljala tudi ugovore, ki jih s to pobudo naslavlja na Ustavno sodišče. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

4.Po drugem odstavku 38.a člena ZUstS lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Z navedbami, da je zaradi ravnanj medijev v preteklosti prihajalo do posegov v njeno zasebnost, pobudnica ne more utemeljiti predloga za prikritje identitete zaradi varstva zasebnosti v tem postopku pred Ustavnim sodiščem. Ker se podatek, ki ga pobudnica želi ohraniti v tajnosti, v sklepu Ustavnega sodišča ne navaja, drugi razlogi, ki jih pobudnica navaja, pa sami po sebi niso razlog za ugoditev predlogu, ga je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 38.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik