Jedro

Ker je tožnica zmožna za drugo ustrezno delo brez poprejšnje poklicne rehabilitacije, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine ne izpolnjuje pogojev niti iz 2. niti iz 3. alinee 1. odstavka 55. člena ZPIZ. Tožnica namreč ni dosegla predpisane starosti 58 let (citirana 3. alinea), starost 45 let (citirana 2. alinea) pa kot razlog za nezagotovitev poklicne rehabilitacije sploh ne pride v poštev, saj je tožnica zmožna za drugo ustrezno delo tudi brez poklicne rehabilitacije - z upoštevanjem določenih omejitev pri takem delu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za spremembo dokončne odločbe tožene stranke tako, da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, in podrejeni tožbeni zahtevek za spremembo dokončne odločbe tožene stranke tako, da se tožnici kot invalidu III. kategorije invalidnosti prizna pravica do invalidske upokojitve. Razveljavilo pa je dokončno odločbo tožene stranke in njeno prvostopno odločbo spremenilo tako, da se pri razporeditvi tožnice upoštevajo tudi omejitve, ki jih je sodišče ugotovilo v sodnem postopku na podlagi mnenja sodne izvedenke. Glede podrejenega zahtevka je ugotovilo, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje invalidske pokojnine, določenih v 55. členu ZPIZ92. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izrecno izpodbija pravnomočno sodbo le v delu o zavrnitvi podrednega tožbenega zahtevka, to je zahtevka za priznanje invalidske pokojnine kot invalidu III. kategorije invalidnosti. Navaja, da je izučena frizerka in za drugo delo absolutno ni sposobna. Iz odločb tožene stranke ne izhaja, da tožnica nima pravice do poklicne rehabilitacije, brez te pa drugega ustreznega dela ni sposobna opravljati. Ker ji poklicna rehabilitacija ni omogočena, je utemeljen njen zahtevek za priznanje invalidske pokojnine kot invalidu III. kategorije invalidnosti.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Tožnica revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne uveljavlja. Glede na izrecno navedbo tožnice o tem, v katerem delu izpodbija pravnomočno sodbo, jo je revizijsko sodišče tudi presojalo le v tem obsegu - v delu, ki se nanaša na točko II izreka prvostopne sodbe (371. člen ZPP).

Pri materialno pravni presoji pa je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je za svojo odločitev ugotovilo sodišče prve stopnje in upoštevalo sodišče druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Po določbah 55. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in nasl. - ZPIZ92), ki ga je v skladu s 446. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in nasl. - ZPIZ-1) treba uporabiti v tem sporu, pridobi invalid III. kategorije invalidnosti pravico do invalidske pokojnine v dveh primerih. Če ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 oziroma 45 let, in, če je brez poprejšnje poklicne rehabilitacije zmožen za drugo ustrezno delo, pa mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil starost 63 oziroma 58 let. Po dejanskih ugotovitvah sodišča, je tožnica brez poklicne rehabilitacije zmožna za drugo ustrezno delo z določenimi omejitvami. To jasno izhaja iz odločitve sodišča prve stopnje v točki III. izreka prvostopne sodbe, s katero je bila tožnici kot invalidu III. kategorije invalidnosti priznana pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugo ustrezno delo. V tem delu pravnomočna sodba ni predmet revizijske presoje, saj tožnica revizije zoper to odločitev ne vlaga. Pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu ima po določbah 116. člena ZPIZ92 invalid III. kategorije, če je za tako delo zmožen brez poklicne rehabilitacije, ali, če se za tako delo usposobi s poklicno rehabilitacijo. Pravica do poklicne rehabilitacije pa je samostojna pravica iz invalidskega zavarovanja (93. člen ZPIZ92), kar pomeni, da jo mora zavarovanec kot tako najprej uveljavljati. Ker v primeru tožnice ni bilo tako, tožnica pravice do poklicne rehabilitacije ne more uveljavljati v tem postopku za priznanje invalidske pokojnine.

Iz dejanske ugotovitve, da je tožnica zmožna za drugo ustrezno delo brez poprejšnje poklicne rehabilitacije, pa pomeni, da ne izpolnjuje ne pogojev po drugi in ne pogojev po tretji alineji prvega odstavka 55. člena ZPIZ92. Po tretji alineji zato ne, ker ni dosegla predpisane starosti (58 let). Po drugi alineji pa zato, ker starost (45 let) kot razlog za nezagotovitev poklicne rehabilitacije sploh ne pride v poštev, saj je tožnica zmožna za drugo ustrezno delo tudi brez poklicne rehabilitacije - z upoštevanjem določenih omejitev pri takem delu.

Ker je glede na navedeno izpodbijana sodba pravilna in zakonita, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).