Jedro

ZFPPIPP v primeru dejanja, opravljenega med postopkom prisilne poravnave v nasprotju s 151. členom istega zakona, predpisuje domnevo objektivnega pogoja izpodbojnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeve vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek in tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Zoper navedeno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožeča stranka. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na navedbe v pritožbi ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po 3. členu Obligacijskega zakonika (OZ) udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja. Njihova avtonomija je omejena z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Kadar sodišče presodi, da je poseg v moralno ali kogentno normo tak, da opravičuje ničnostno sankcijo, sodišče ničnost upošteva, čeprav se zainteresirana stranka nanjo ne sklicuje (prim. 92. člen OZ). To lahko stori takrat, ko ima za presojo na voljo zadostno trditveno podlago, ki omogoča ugotovitev ničnosti posameznega pravnega posla. Če nobena od pravdnih strank (takih) dejstev ne zatrjuje, je sodišče dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja.

6. V konkretnem primeru nobena od pravdnih strank ni zatrjevala ničnosti asignacijske pogodbe št. 913/2009 z dne 14. 9. 2010, kar pritožba pravilno izpostavlja. Tudi sicer je ničnost podana le, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega (prim. prvi odstavek 86. člena OZ). Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v primeru dejanja, opravljenega med postopkom prisilne poravnave v nasprotju s 151. členom istega zakona, predpisuje domnevo objektivnega pogoja izpodbojnosti (prim. 3. točko prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da je že ZFPPIPP v primeru oškodovanja oziroma prikrajšanja upnikov stečajnega dolžnika, predvidel drugačno pravno posledico, kar glede na prvi odstavek 86. člena OZ ničnost izključuje. Prav tako namen kršene moralne norme, ki naj bi bil v varstvu upnikov stečajnega dolžnika, glede na njeno naravo odkazuje le na izpodbojnost, ne pa na ničnost (prim. I Cpg 190/2014).

7. Ob povedanem se kot utemeljen izkaže pritožbeni očitek, da iz izpodbijane sodbe ni jasno, ali sodišče prve stopnje sporni asignaciji odreka veljavnost zato, ker šteje, da je nična (kar bi moralo biti ugotovljeno v izreku) ali iz kakšnega drugega razloga. Sodba namreč nima razlogov o tem, ali je asignacijska pogodba še vedno veljavna, in če ni, iz katerega razloga. Iz izpodbijane sodbe namreč ni mogoče razbrati, ali je pogodba izgubila svojo pravno veljavo in posledično za pogodbene stranke ne ustvarja več pravic in obveznosti, saj se sodišče prve stopnje o tem ni izreklo. Zgolj ugotovitev, da je bila asignacijska pogodba sklenjena v nasprotju z določbo 151. člena ZFPPIPP ter, da ne spada med redne posle družbe, sama po sebi ne utemeljuje zavrnitve tožbenega zahtevka.

8. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, katere ni mogoče odpraviti z obravnavanjem na pritožbeni stopnji. Sodba namreč ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti, višje sodišče pa ne more odgovoriti na pritožbene očitke. Poleg tega bi opredeljevanje višjega sodišča do nosilnih dejanskih argumentov (in dokazov) tožeče stranke, ki jih sodišče prve stopnje ni obravnavalo pomenilo, da so bili le-ti obravnavani in preizkušani le na eni stopnji sojenja (kršitev pravice do pritožbe). Višje sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP), v katerem bo potrebno upoštevati zgoraj navedena opozorila ter v zadevi ponovno odločiti.

9. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).