Jedro

Ker je s pravnomočno vmesno sodbo ugotovljeno, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen, zaradi prekluzijskega učinka vmesne sodbe ni več mogoče obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago oziroma temelj zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da mora v 15 dneh tožeči stranki plačati 47.851,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.2.2015 dalje do plačila (1. točka izreka), v presežku, to je za plačilo zneska 4.748,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.2.2015 dalje do plačila, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka v roku 15 dni dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 9.377,15 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (3. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper navedeno sodbo, in sicer smiselno zoper 1. in 3. točko izreka, se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov pritožbenega postopka toženi stranki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. St ... z dne 20.9.2018, začel stečajni postopek nad toženo stranko. Ker pa so bila do tega dne opravljena že vsa pritožbena procesna dejanja1, glede na smiselno uporabo 2. odstavka 207. člena ZPP ni bilo ovir za izdajo odločbe v pritožbenem postopku.2

6. Sodišče prve stopnje je že z vmesno sodbo z dne 9.10.2015 (list. št. 40 do 45 spisa) razsodilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je (na podlagi 23., 24. in 25. člena Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb3) zahtevala povrnitev stroškov odprave napak na večstanovanjski stavbi na naslovu D. (stavba št. ..., k. o. ..., ID znak stavbe št. ...), ki se nanašajo na solidnost gradbe, po podlagi utemeljen. Navedena sodba je bila po pritožbi tožene stranke v celoti potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 316/2016 z dne 21.9.2016. Ker je s pravnomočno vmesno sodbo ugotovljeno, da je navedeni tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen, zaradi prekluzijskega učinka vmesne sodbe ni več mogoče obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago oziroma temelj zahtevka.4 Glede na navedeno tožena stranka s (tudi sicer ne konkretiziranimi) pritožbenimi navedbami v tej smeri ne more uspeti.

7. Sodišče prve stopnje je tako z izpodbijano sodbo odločalo le še o višini stroškov odprave napak, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki ter slednji od vtoževanih 52.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.2.2015 dalje do plačila prisodilo 47.851,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.2.20155 dalje do plačila, v presežku pa je njen tožbeni zahtevek zavrnilo.

8. Pritožbene navedbe so tudi v delu, v katerem tožena stranka nasprotuje višini prisojenega zneska, pavšalne in ne konkretizirane, tako da jih niti ni mogoče preizkusiti. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na izvedensko mnenje sodnega izvedenca mag. A. A. z dne 6.3.20176 in dopolnitev njegovega izvedenskega mnenja z dne 19.5.20177 (na katera tožena stranka ni imela pripomb) ter jo tudi v zadostni meri in prepričljivo obrazložilo, zato pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema razloge prvostopenjske sodbe in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje v celoti sklicuje.

9. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki tožene stranke izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je njeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (1. in 3. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila (1. odstavek 163. člena ZPP), tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (1. odstavek 155. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

1 Pritožba tožene stranke je bila vložena 1.9.2017, odgovor tožeče stranke nanjo pa dne 1.2.2018, kar je vse pred tem, ko so nastopile posledice začetka stečajnega postopka. 2 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 344/2017 z dne 21.6.2017 in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1279/2015 z dne 5.11.2015 in opr. št. I Cpg 161/2014 z dne 11.3.2015. 3 Ur. l. RS, št. 18/04, ZVKSES. 4 Npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 573/2005 z dne 20.12.2007, opr. št. II Ips 471/2007 z dne 13.9.2007 in opr. št. 491/2000 z dne 31.5.2001 ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 832/2013 z dne 18.2.2015. 5 Zahtevek na plačilo stroškov sanacije je jamčevalni zahtevek in je kot tak zapadel ob nastanku stvarnih napak oz. po poteku roka, določenega v pozivu toženki, naj napake odpravi (ta je (glede na poziv tožeče stranke v prilogi A31 in odgovor tožene stranke nanj v prilogi A30 spisa ter 3. odstavek 25. člena ZVKSES) potekel 2.11.2014). Zapadlost zahtevka je vezana na obstoj stvarne napake in ne na obstoj konkretnega finančnega primanjkljaja po opravi sanacije (saj ne gre za povrnitev škode zaradi sanacije, ampak za izpolnitev obveznosti po prvotni prodajni pogodbi). Tožbeni zahtevek tožnice je tako že zapadel, tožnici pa gredo (kot zahteva s tožbo) tudi zakonske zamudne obresti od vložitve tožbe dalje - t. j. od 27.2.2015 (npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1905/2013 z dne 11.12.2013). 6 Na list. št. 93 do 101 spisa. 7 Na list. št. 123 do 126 spisa.