Jedro

Sodišče glede na sodno prakso razlaga določbe evropskih in nacionalnih predpisov restriktivno, vendar pa meni, da gre za dopustno izjemo, če gre za očitne pomote v vlogi, ki jih stranka lahko popravi.

Agencija je razpolagala s podatki o različnih površinah zemljišč. Zato je bila dolžna v skladu s 33. členom ZKme-1 in v skladu s 34. členom ZKme-1 tožečo stranko pozvati na razjasnitev vloge, po prejemu razjasnitve pa vlogo ponovno pregledati in v zadevi odločiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33027-435/2016/5 z dne 25. 9. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku v 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka dodelila tožniku podporo za prestrukturiranje vinogradov na GERK-u v obnovi številka: ... v višini 47,070 % celotnih priznanih stroškov, kar znaša 4.110,21 EUR (1. točka izreka). Tožnik je dolžan v treh letih po prejemu podpore (v letu 2018, 2019, 2020) vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka na podlagi prvega odstavka 5. člena Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (v nadaljevanju Uredba) dne 13. 12. 2016 na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija), vložila vlogo za podporo za prestrukturiranje in v vlogi navedla številko GERK-a v obnovi 2998196, za katerega je bilo izdano ustrezno dovoljenje za ponovno zasaditev vinske trte oziroma dovoljenje za saditev na podlagi pretvorbe pravic št. 33002-21/2016/1511 z dne 8. 3. 2017. Agencija je na zadevni površini v skladu z 8. členom Uredbe dne 24. 7. 2017 opravila ogled na kraju samem, pri katerem je v skladu s prvim odstavkom 44. člena izvedbene Uredbe komisije (EU) št. 2016/1150 z dne 15. aprila 2016, o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljevanju Uredba št. 1408/2013), določila posajeno prestrukturirano površino in o ogledu sestavila zapisnik, ki ga je stranka podpisala. Agencija skladno z 9. in 10. členom Uredbe določi priznane stroške prestrukturiranja kot višino stroškov na hektar prestrukturiranega vinograda, z upoštevanjem tabele izračun stroškov prestrukturiranja. Agencija je na podlagi površine navedene na vlogi (2200 m2) površine iz dovoljenja za ponovno zasaditev vinske trte oziroma dovoljenja za saditev na podlagi pretvorbe pravic (22049 m2) in površine izmerjene pri pregledu na kraju samem (9894 m2) odločila, da je površina upravičena do pretvorbe v izmeri 2200 m2. Po obravnavni vseh vlog za dodelitev podpore za prestrukturiranje v letu 2017 je Agencija ugotovila, da je na voljo omejno razpoložljivih sredstev za izplačilo podpore skladno s šestim odstavkom 46. člena Uredbe št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvijo Uredb Sveta, ki določa, da prispevek Unije k dejanskim stroškov prestrukturiranja vinogradov ne presega 50 % teh stroškov z izjemo, da v manj razvitih regijah, prispevek Unije za prestrukturiranje vinogradov ne presega 75 %.

3. Glede na vse priznane stroške vseh odobrenih vlog za prestrukturiranje vinogradov je Agencija ugotovila, da se prestrukturiranim površinam zahodne statistične regije in vzhodne statistične regije izplača podpora v višini 47,2070 % priznanih stroškov prestrukturiranja. Tako so bili tožniku priznani stroški v višini 4.110,21 EUR za površino 2200 m2. Nadalje pridelovalec, ki prejme podporo za prestrukturiranje vinogradov mora zaradi upoštevanja določil 97. člena Uredbe št. 1308/2013, in ob spremljanju skupne kmetijske politike v treh letih po letu prejema podpore skladno s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, vložiti zbirno vlogo.

4. Zoper navedeno odločitev se je pritožil tožnik, saj je šele po pregledu celotne dokumentacije ugotovil in opazil napako pri vlogi za podporo za prestrukturiranje vinogradniških površin, saj je v njej namesto 22049 m2 navedena površina 2200 m2. Tožnik je predlagal obnovo postopka. Tožnik meni, da gre očitno za napako pri izpolnjevanju vloge, saj je iz vseh ostalih dokumentov razvidno, da je bil namen posaditi celotno obravnavano površino, zato prosi za obnovo postopka, zaradi napake pri vnosu in nov izračun podpore, kjer bo upoštevana površina iz zapisnika na kraju samem, št. 33027-435/2016. 5. Drugostopenjski organ je ugotovil, da je pritožnik vložil vlogo za podporo za prestrukturiranje vinogradniških površin, s katero je na GERK-u, v obnovi št. ... na površini 2200 m2, uveljavljal pripravo zemljišča, ureditev nasada na terasah, postavitev opore in posaditev cepljenk ter določitev vinsko leto sajenja 2016 do 2017. Dne 14. 6. 2017 je vložil izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin za GERK v obnovi št. ..., v kateri je izjavil, da je prestrukturiranje zaključeno, vključeno v postavitev opore oziroma zamenjava sort s precepljanjem, je zaključena. Listine, ki jih je priložil tožnik po mnenju tožene stranke in je imel namen v različnih časovnih obdobjih prestrukturirati različne površine vinograda, po mnenju tožene stranke, na odločitev pritožbe ne more vplivati. Te listine so namreč pogoj za uspešno uveljavljanje podpore in različne površine v dovoljeni ne morejo spremeniti v precizno postavljenega zahtevka v vlogi pritožnika, kar je predmet tega upravnega postopka. Prvostopenjski organ je namreč pri odločanju vezan na vlogo stranke podane v materialnem roku za vlaganje zahtev. Pri tem se sklicuje na 133. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljen zahtevek, ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek čisto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja, ali če je organ pristojen za njegovo reševanje. Rok za vlaganje zahtev je določila Uredba in v tem roku je pritožnik nedvomno uveljavljal površino 2200 m2, o kateri je bilo tudi odločeno, zato je odločba pravilna in zakonita. Tožena stranka je na podlagi prvega odstavka 260. člena ZUP odločila, da se predlog za obnovo postopka zavrže, saj je tožnik v tem postopku izkoristil redno pravno sredstvo - pritožbo.

6. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je Agencija z izpodbijano odločbo ugodila zahtevku za izplačilo podpore za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov in sicer je odobrila finančno pomoč upoštevaje 2200 m2 kot upravičeno površino v hektarjih, ne pa še za dodatnih 7.694 m2, tako da bi skupna površina znašala 9894 m2 površin. Iz zapisnika o kontroli na kraju samem izhaja, da je na površini 22049 m2 GERK-a v obnovi dejanska površina prestrukturirane površine 9894 m2, saj gre za terase, na katerih pa pride do razlike med bruto (22049 m2) in neto (9894 m2). Neto površina 9894 m2 bi morala biti upoštevana pri izračunu kot prava upravičena površina v hektarjih, ne pa le 2200 m2. Ker je bilo za 2200 m2 že priznanih stroškov, pa tudi izplačanih, tožnik predlaga, da se dodatno upošteva še 7694 m2, kolikor je razlika in se mu izplača razlika stroškov. Tožnik je šele po prejemu odločbe organa prve stopnje ugotovil, da je prišlo do očitne napake na vlogi za podporo za prestrukturiranje vinogradniški površini, kjer je bilo namesto 22049 m2 navedena površina 2200 m2. Vlogo je izpolnjeval zaposleni na kmetijsko svetovalni službi A.A., ki je očitno pri prepisovanju podatkov prepisal površino 2200 m2, ki pa ni površina, ki se obnavlja temveč število trsov, in ne pravilno kot bi moral 22049 m2. Svojo napako je slednji priznal in to tudi zapisal v izjavi, ki je bila priložena pritožbi dne 27. 9. 2017. Pri izpolnjevanju zahtevka je tako prišlo do očitne napake, saj iz vseh dokumentov, ki so bili priloženi, razvidno, da je bil ves čas namen vlagatelja takoj posaditi celotno površino 22049 m2 in ne zgolj 2200 m2. 7. Agencija je tudi izvedla kontrolo na kmetijskem gospodarstvu, kjer je bila z zapisnikom z dne 24. 7. 2017 ugotovljena bistveno večja površina. Drugostopenjski organ v odločbi, s katero je zavrnil pritožbo tožnika tudi napačno zaključuje, da listine, ki jih je tožnik priložil k pritožbi, na odločitev ne morejo vplivati. Da je bil namen tožnika v celoti že ob podaji vloge za podporo za prestrukturiranje vinogradniških površin posaditi vse površine, izhaja iz predloženih vlog, in sicer: vloge za izdajo dovoljenja za obnovo vinograda z dne 6. 11. 2015 (površina 22048 m2), dovoljenja za obnovo vinograda št. 330-2434/2015-1208 dne 10. 12. 2015 (površina 22049 m2), dovoljenja za sajenje št. 33002-21/2016/1511 z dne 8. 3. 2017 (površina 23789 m2), fotografije obravnavane površine posnete 3. in 6. 12. 2017 za sajenje pripravljena in obdelana celotna površina GERK-a v obnovi št. ..., izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin, ki govori, da je obnova zaključena celotna v GERK-u obnovi št. ..., naročila in potrditvi rezervacije trsnih cepljenk 14. 12. 2017, naročenega števila trsov, ne gre tako majhno površino kot je pomotoma navedeno na vlogi. Upravni organ bi po mnenju tožnika moral v skladu z predpisi Zakona o kmetijstvu ( v nadaljevanju ZKm-1) in ZUP-a opozoriti na pomanjkljiv oziroma nerazumljiv zahtevek ter tožniku kot vlagatelju dati možnost, da svoj zahtevek ustrezno dopolni, pojasni oziroma kako drugače obrazložil delo ali v delih, ki so bili nejasni, dvomljivi ali nerazumljivi. ZKm-1 v 33. členu določa dolžnosti upravnega organa, da mora v roku treh mesecev od poteka roka za vložitev zahtevka zahtevati, da vlagatelj pomanjkljivosti odpravi in mu določiti rok, v katerem mora vlogo ali zahtevek popraviti. Kolikor bi Agencija upoštevala omenjene določbe ZKme-1, bi tožečo stranko morala vsekakor pozvati na dopolnitev zahtevka, v katerem bi pojasnil oziroma odpravil pomanjkljivosti zahtevka, popravil bi površine iz 2200 m2 na 22.049 m2. 8. Nadalje Agencija v upravnem postopku ni upoštevala 34. člena ZKme-1, ki določa, da upravni organ pred pisno zahtevo za odpravo pomanjkljivosti opozori na pomanjkljivosti po telefonu ali na drug primeren način, če to prispeva k lažjemu uresničevanju pravic strank. Predlaga, da sodišče po ponovni preučitvi dejanskega stanja in ob pravilni uporabi materialnih postopkovnih predpisov ugotovi, da je tožnik upravičen do dodatnega izplačila za podporo za prestrukturiranje za preusmeritev vinogradov po izračunu, poleg priznanih 2200 m2 upravičene površine v hektarjih še za dodatnih 7694 m2 površine v hektarjih.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka v tožbi ne prereka, da je bila vlogo za podano površino, o kateri je bilo z izpodbijano odločbo odločeno, to je 2200 m2. Tožena stranka poudarja, da je tožnik zahteval plačilo za površino 2200 m2, predmet kontrole ni bilo ugotavljanje števila posajenih cepljenk, temveč povprečna razdalja v vrsti povprečna medvrstna razdalja. Iz samega dovoljenja za obnovo pa izhaja, da jo lahko izvaja do 31. 12. 2018. Vsekakor pa je zatrjevano naročilo in potrditev naročila 3000 trsnih cepljenk nedopustna novota v tožbenem postopku. Vloga stranke je bila glede zahtevane površine popolnoma jasna. To je brez pravne podlage zatrjevanem, nerazumljivem, nejasnem in dvomljivem zahtevku zaradi katerega bi moral organ pozvati tožnika na razjasnitev. Zahtevek tudi ni bil pomanjkljiv. V zadevi Upravnega sodišča RS, št. I U 1487/2009 je sodišče zavzelo stališče, da potrdilo, ki je bilo kot dokazilo priloženo k vlogi ne more nadomestiti vloge stranke, zato tudi zapisniško ugotovljena površina, ki je bila prestrukturirana, ne more nadomestiti vloge tožnika.

10. Tožba je utemeljena.

11. V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka dne 13. 12. 2016 na Agencijo vložila vlogo za podporo za prestrukturiranje vinogradniških površin. V vlogi je navedla št. GERK-a v obnovi, v površini 2200 m2 za vinsko leto sajenja vinograda 2016/2017. Tožnik je označil ukrepe, ki bodo izvedeni za prestrukturiranje vinograda, in sicer priprava zemljišča, ureditev nasada v terasah, postavitev opore in posaditev cepljenk. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo priznala tožniku za uveljavljeni GERK, podporo v višini 4.110,21 EUR.

12. Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da površina predmetnega GERK-a v obnovi znaša 22048 m2 . Navedeno izhaja iz dovoljenja za obnovo vinograda z dne 10. 12. 2015, s katerim je tožniku dodeljena pravica posaditve iz rezerve pravic v obsegu 22048 m2 in dovoli obnova vinograda na površini 22048 m2 (GERK ...). Iz obrazložitve izhaja, da bo vinograd zasajen s 300 trsi sorte modri pinot, 2200 trsi sorte renski rizling in 2200 trsi sorte sauvignon.

13. Iz zapisnika o kontroli na kraju samem z dne 24.7.2017 izhaja, da je na površini 22048 m2 GERK-a v obnovi, dejanska površina prestrukturirane površine 9894 m2, skupna površina v vertikali 1894 m2 in skupna površina v terasi 7999 m2. Tožeča stranka meni, da bi morala biti upoštevana pri izračunu kot prava površina v izmeri 9894 m2 (neto) in ne le 2200 m2. Agencija torej ni odločila o bistveno večjih površinah, ki so dejansko bile obnovljene.

14. Tožeča stranka je šele po prejemu izpodbijane odločbe ugotovila napako pri zapisu površine predmetnega GERK-a na vlogi za podporo za prestrukturiranje vinogradniških površin, ki jo je v pritožbi tudi uveljavljala. Predložila je potrdilo o napaki na vlogi, s katerim je Kmetijsko gozdarski zavod X., potrdil, da je prišlo pri izpolnjevanju vloge za pomoto pri zapisu površine namesto 22048 m2, je zapis 2200 m2 , saj je iz dokumentacije za pripravo obnove, vedno uporabljen podatek za površino 22048 m2. Vlogo je namreč izpolnjeval zaposleni pri Kmetijsko svetovalni službi.

15. Sodišče sicer glede na sodno prakso razlaga določbe Uredb in pravnih podlag za financiranje na podlagi Uredb restriktivno, vendar pa meni, da gre za dopustno izjemo, če gre za očitne pomote, ki jih stranka lahko popravi. Za izvajanje predmetne Uredbe se uporabljajo podatki, ki se vodijo v registru pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljevanju register) in v registru kmetijskih gospodarstev (prva točka 2. člena Uredbe).

16. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora pristojni organ v roku treh mesecev od poteka roka za vložitev zahtevka od stranke zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi, in ji določi rok, v katerem mora vlogo popraviti (33. člen ZKm-1). Vloga tožnika je bila očitno nerazumljiva, glede na dejstvo, da površina predmetnega GERK-a v obnovi znaša 22048 m2, za katerega je tožnik dobil dovoljenje za obnovo in bi bilo z vidika tožnika nesmiselno zahtevati podporo za 2200 m2, in je tudi nerazumno naročiti toliko trsnih cepljenk za površino 2200 m2, dejansko pa posaditi 22049 m2. Namen tožnika, kot to sam zatrjuje, je bil posaditi celotno površino 22049 m2 in ne zgolj 2200 m2. Agencija je razpolagala z različnimi površinami, kot je razvidno iz izpodbijane odločbe, kjer Agencija površine navaja, brez obrazložitve pa navede, da je površina 2200 m2 upravičena do podpore. Tožena stranka je bila dolžna v skladu s 33. členom ZKme-1 in v skladu s 34. členom ZKme-1 tožečo stranko pozvati na razjasnitev vloge, po prejemu razjasnitve pa vlogo ponovno pregledati in v zadevi odločiti.

17. Na podlagi vsega navedenega, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka kršila določbe 144. člena oziroma 145. člena ZUP glede ugotovitvenega postopka, ter smiselno 33. in 34. člen ZKme-1, v posledici pa je bilo napačno uporabljeno materialno pravo in je zaradi tega izpodbijano odločbo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo, zadevo pa vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka tožečo stranko pozvati na razjasnitev in po prejemu razjasnitve vloge ponovno pregledati ter odločiti ob upoštevanju prej navedenega stališča sodišča. Pri tem pa upoštevati, da je tožniku že dodeljena podpora za 2200 m2 in odločiti o upravičenosti tožnika še do dodatnih 7694 m2 površine predmetnega GERK-a. 18. Sodišče je odločitev v zadevi sprejelo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

19. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

20. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).