Jedro

Revizija ni dovoljena zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, po katerem bi moral toženec tožniku izročiti v posest izpraznjen garažni boks v garažnem objektu v Kamniku, ugodilo pa je zahtevku iz nasprotne tožbe in tožniku naložilo, da tožencu in M. Š. izda zemljiškoknjižno listino, na katere podlagi se bosta vknjižila kot lastnika vsak do 1/2 omenjenega garažnega boksa. Pritožbo tožnika je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi in ugoditvijo tožbenemu zahtevku, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženec in M. Š. sta že ob nakupu garaže vedela, da ta ni bila last F. S., temveč tožnika.

Tožnikova starša sta namreč garažo F. S. dala le v najem. O eventualni realizaciji kupne pogodbe med J. in S. v izpodbijani sodbi ni ustreznih ugotovitev. Tudi cena garaže se ni ugotavljala. Sodba sodišča druge stopnje ne vsebuje potrebnih sklepanj in odgovorov na postavljene trditve o bistvenih vprašanjih.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Sodba, s katero se je v tej zadevi postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bila izdana dne 04.01.2000, torej po uveljavitvi ZPP (po določbi 503. člena je navedeni zakon začel veljati 90. dan po objavi v Uradnem listu dne 15.04.1999, torej dne 14.07.1999), zaradi česar se po določbi prvega odstavka 498. člena ZPP postopek nadaljuje po določbah ZPP. Dovoljenost revizije je zato treba presojati po drugem odstavku 367. člena ZPP: revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000,00 SIT.

Tožnik je v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta označil v tožbi z zneskom 200.000,00 SIT, v nasprotni tožbi pa je ta vrednost označena z zneskom 800.000,00 SIT. Pravna podlaga obeh zahtevkov je različna, zaradi česar bi vrednost spornega predmeta pri vsakem zahtevku zaradi dovoljenosti revizije morala preseči znesek 1.000.000,00 SIT. V tožbi in nasprotni tožbi označena vrednost spornega predmeta ne presega v drugem odstavku 367. člena ZPP predpisanega zneska, zaradi česar je bilo treba po določbi 377. člena ZPP revizijo zavreči.