Jedro

Predlog za odreditev predložitve seznama dolžnikovega premoženja je pravočasen, če je vložen v teku pritožbenega roka zoper sklep, s katerim je sodišče ustavilo izvršbo na zadnje oziroma edino sredstvo izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za predložitev seznama premoženja z dne 24. 1. 2013 ter upnikov predlog za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 24. 1. 2013. Ugotovilo je, da je s sklepom z dne 18. 1. 2013 ustavilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet ter, da je 24. 1. 2014 upnik predlagal sodišču, da dolžniku skladno z 31. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) odredi predložitev seznama premoženja ter priglasil nadaljnje stroške. Ker lahko sodišče odreditev seznama dolžnikovega premoženja odredi le med izvršilnim postopkom, ki pa bo s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe v celoti končan ali pa dolžnik navedenega seznama do konca izvršilnega postopka ne bo mogel več predložiti, je upnikov predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, četudi je bil vložen še pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe z edinim predlaganim izvršilnim sredstvom, neutemeljen, saj vložitev predloga nima nobenih konkretnih učinkov na tek pritožbenega roka.

Zoper takšen sklep se pritožuje upnik po pooblaščenki zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve pravil postopka (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom res ustavilo izvršbo na sredstva pri organizaciji za plačilni promet in dalo upniku rok 8 dni za pritožbo zoper ta sklep, vendar ker tožnik dejansko nima sredstev pri OPP, upnik ni imel prav nobene podlage za pritožbo. Ker ni razpolagal s potrebnimi podatki za nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom, je predlagal, naj dolžnik predloži seznam svojega premoženja. Kadar sodišče ustavi izvršbo s tem ni razveljavljen tudi sklep o izvršbi. Sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, ampak zgolj procesno dejanje sodišča. Seznam dolžnikovega premoženja ni sredstvo izvršbe, vendar ravno predloženi seznam omogoča upniku, da lahko predlaga druga, nova oziroma dodatna in učinkovita izvršilna sredstva. Ker sodišče z napadenim sklepom ni ustavilo izvršbe, temveč le konkretno izvršbo na sredstva pri OPP, ta sklep ni onemogočil upniku pravočasne vložitve predloga za predložitev seznama dolžnikovega premoženja. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi napačno uporabilo materialno pravo in s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP, ko je nezakonito zavrnilo upnikov predlog, ki je bil podan z vsebino, kot jo predlog mora imeti. Povsem zmotna je odločitev sodišča, da je sklep o ustavitvi postopka pomenil ustavitev celotnega postopka izvršbe, saj je bila s tem sklepom ustavljena samo izvršba na sredstva na dolžnikovem transakcijskem računu.

Pritožba je utemeljena.

Prvi odstavek 31. člena ZIZ določa, da v primeru, če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je dolžnik na predlog upnika ali po oceni sodišča dolžan kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam o stanju vsega svojega premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva. Da bi bil upnik s tem predlogom uspešen, mora zadostiti dvema pogojema: 1. verjetno izkazati, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan in 2. predlog mora podati med izvršilnim postopkom (do konca izvršilnega postopka).

Glede na to, da je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet, je upnik izkazal, da je predlagano sredstvo izvršbe bilo neuspešno in da z njim upnik ne bo mogel biti v celoti poplačan. S tem je izpolnil prvi pogoj iz prvega odstavka 31. člena ZIZ. Kar zadeva drugi pogoj iz prvega odstavka 31. člena ZIZ, je upnik podal predlog sodišču za predložitev seznama dolžnikovega premoženja pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na sredstva pri organizacijah za plačilni promet kot zadnjega sredstva izvršbe. Predlog, ki je podan pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na zadnjo predlagano sredstvo izvršbe med izvršilnim postopkom, prepreči zaključek izvršilnega postopka, ki se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opraviti procesnih dejanj. Izvršilni postopek teče v dveh fazah. Prva je faza dovolitve izvršbe, ki traja od začetka postopka (od predloga upnika oziroma od začetka postopka po uradni dolžnosti) do pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Druga faza pa je faza oprave izvršbe, ki se začne po izdaji sklepa o izvršbi (lahko še pred pravnomočnostjo) in se konča s poplačilom upnika oziroma izvršitvijo njegove terjatve (torej uresničitvijo cilja in namena izvršilnega postopka) ali z ustavitvijo izvršbe. Do ustavitve izvršbe pride, če upnikove terjatve ni mogoče izvršiti iz pravnih ali dejanskih razlogov. Ustavitev izvršbe teorija in sodna praksa ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem postopka. Postopek je namreč končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje neuspešen konec faze oprave izvršbe. Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že konca postopka. V primeru, ko se izvršba opravi z več sredstvi in predmeti izvršbe, je mogoča le delna ustavitev izvršbe in sicer glede določenih sredstev in predmetov izvršbe, oziroma glede tistega dela postopka, v katerem izvršba ni bila uspešna

(1)

V obravnavani zadevi je izkazano, da je pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe tekel postopek na sredstva pri organizacijah za plačilni promet kot edini predmet izvršbe. Ko se je izkazalo, da izvršba s tem sredstvom ne bo uspešna, je sodišče izdalo sklep z dne 18. 1. 2013 o ustavitvi izvršbe. Po prejemu tega sklepa pa je upnik še pred njegovo pravnomočnostjo predlagal, da se dolžniku na podlagi 31. člena ZIZ odredi, da predloži seznam o stanju svojega premoženja. Upnik je torej opravil procesno dejanje (vložil predlog) v času, ko sklep o ustavitvi izvršbe na edino sredstvo izvršbe še ni bil pravnomočen in je bil izvršilni postopek še v teku. Sklep o ustavitvi izvršbe je tako postal pravnomočen, vendar le v njegovih časovnih mejah, ki obsegajo pravno razmerje, kakršno obstaja v času do ustavitve postopka. Dolžnik resda pred iztekom pritožbenega roka ne bo mogel opraviti naloženega mu dejanja, to je predložiti seznama svojega premoženja, vendar to ne more biti v škodo upniku

(2)

Upoštevajoč navedeno upnik utemeljeno uveljavlja, da bi bila vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi izvršbe z dne 18. 1. 2013 brezpredmetna, saj zanjo nima nobene pravne podlage in ga k vložitvi takšne pritožbe tudi ni smiselno siliti. Prav tako upnik utemeljeno navaja, da ZIZ dovoljuje predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja kot eden dovoljenih ukrepov, ki omogočajo nadaljevanje postopka z novim izvršilnim sredstvom. Pri primerjavi položaja upnika in dolžnika v izvršilnem postopku pa je treba izhajati iz privilegiranega položaja upnika, kateremu 31. člen ZIZ omogoča, da vloži predlog za izdajo odredbe sodišča dolžniku, da predloži seznam svojega premoženja, da bi bila izvršba zoper dolžnika lahko učinkovita. Utemeljeno pa tudi upnik uveljavlja, da je sodišče s tem, ko je zavrnilo predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja storilo bistveno kršitev določb postopka po 339. členu ZPP v zvezi s 15. členom in 31. členom ZIZ.

Glede na pojasnjeno, je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V nadaljevanju izvršilnega postopka bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločiti o upnikovem predlogu za izdajo odredbe za predložitev seznama premoženja, kot tudi o stroških, ki jih je upnik priglasil s tem predlogom.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ).

Op. št. (1): tako Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 125/2012 z dne 31. 1. 2013. Op. št. (2): glej 11. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 125/2012 z dne 31. 1. 2013.