Jedro

Notarski zapis, v katerem je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, je veljaven izvršilni naslov, če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.

Izrek

Ugovor se zavrne in potrdi sklep o izvršbi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi predloga upnika dovolilo proti dolžniku izvršbo na podlagi notarskega zapisa in sicer zaradi izterjave denarne terjatve 34.500,00 DEM v tolarski protivrednosti z dogovorjenimi zamudnimi obrestmi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi in ugotovitvijo vrednosti zastavljene nepremičnine, vpisane v vl. št. 81 k.o. ... kot z.k. telo II ter s prodajo nepremičnine po pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.

Proti sklepu o izvršbi je vložil dolžnik pravočasen ugovor in predlog za odlog izvršbe. V ugovoru predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi.

Navaja, da je sklep o izvršbi izdan na temelju notarskega zapisa posojilno-zastavne pogodbe, ki pa je nična in ne more biti podlaga za izvršbo. Zato je dolžnik tudi vložil tožbo na ugotovitev ničnosti te pogodbe. Tožbo prilaga ugovoru. Na ničnost bi moralo sodišče paziti po uradni dolžnosti tudi v izvršilnem postopku in zato izvršbo ustaviti. Navaja, da že dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti nasprotuje prisilnim predpisom in je tako šteti sklenjeno pogodbo za oderuško in torej nično.

Upnik je vložil odgovor na ugovor, v katerem predlaga njegovo zavrnitev.

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor za neutemeljen in ga zato na podlagi drugega odstavka 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Na podlagi 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to pa je tudi izvršljiv notarski zapis. Po določbi drugega odstavka 20. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem pristal na njegovo neposredno izvršljivost in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Iz vsebine predlogu za izvršbo predloženega notarskega zapisa izhaja, da je dolžnik pristal na neposredno izvršljivost tega notarskega zapisa, kot tudi, da je terjatev že zapadla. Sodišče prve stopnje je torej dovolilo izvršbo na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, ta izvršilni naslov tudi po navedbah ugovora ni razveljavljen in tako ni podan noben dopusten ugovorni razlog iz 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bi preprečeval izvršbo. Ni namreč stvar izvršilnega sodišča, da v izvršilnem postopku vsebinsko presoja pravilnost oziroma utemeljenost veljavnega izvršilnega naslova. Ali je notarski zapis, ki je izvršilni naslov, veljaven ali ne, ničen ali ne, je stvar pravdnega postopka (dolžnik je proti izvršilnemu naslovu že vložil tožbo na ugotovitev ničnosti), vložena tožba, s katero izpodbija dolžnik izvršilni naslov, pa je eventuelno lahko le razlog za odlog izvršbe, ki ga je dolžnik tudi predlagal, o katerem pa mora odločati sodišče prve stopnje.

Ker pritožbeno sodišče ne najde nobenega razloga za ugovor iz 55. člena ZIZ, ki bi preprečeval izvršbo, je zato ugovor zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.